Mir-Na

MAJEVSKA MASAŽA MATERNICE IN JAJČNIKOV S CENTRIRANJEM MATERNICE

Mon, 02 Feb 2026 21:46:50 GMT

Starodavna majevska masažna tehnika in ritual vračanja in centriranja ženske v središče sebe

Majevska masaža maternice in jajčnikov ni zgolj telesna obravnava, ki podpira naravno ravnovesje v trebušni in medenični votlini ter spodbuja pretok, vitalnost in zavedanje ženskega centra.

Ta starodavna tehnika je tudi:

• povabilo ženski k upočasnitvi, k poslušanju telesa in k spoštovanju notranjih ciklov.

• ritual nege, centriranja ženskega središča, vračanja ženske k sebi in njenemu notranjemu ravnovesju.

Ta nežna, a globoko učinkovita manualna tehnika, ki žensko vodi nazaj v telo, v občutek domačnosti in notranje celosti, izhaja iz starodavnega znanja Majev.

V majevski tradiciji je veljalo prepričanje, da je maternica fizično in energijsko središče telesa, središče življenjske sile, sveti prostor ženskih čustev, intuicije in ustvarjalne moči. Verjeli so, da v njej prebiva spomin telesa, povezava s cikli narave in notranje vedenje ženske.

Ko je maternica centrirana (v ravnovesju in na svojem mestu), se lahko ženska počuti bolj prizemljeno, stabilno, povezano s seboj in v stiku s svojim naravnim ritmom. Ko je iz ravnovesja, se to lahko odraža tako na telesni kot na čustveni ravni.

Če se zaradi življenjskih dogodkov – poroda, stresa, poškodb ali čustvenih obremenitev – oddalji od svojega središča, telo to lahko izrazi skozi napetost ali občutek razpršenosti.

Nosečnost, porod, carski rez, hormonske spremembe, stres in čustvene izkušnje lahko vplivajo na položaj maternice in tonus njenih podpornih tkiv, zlasti ligamentov.

S tehniko centriranja maternice se z nežnimi, ritmičnimi gibi podpira njeno vračanje v optimalno lego, kar lahko prispeva k:

• boljši prekrvavitvi maternice in jajčnikov,

• sproščanju napetosti v medeničnem dnu in trebuhu,

• občutku stabilnosti, prizemljenosti in notranje podpore.

Ta tretma temelji na razumevanju, da dober pretok krvi, limfe in življenjske energije omogoča telesu naravno regeneracijo – še posebej v občutljivih življenjskih prehodih, kot je poporodno obdobje.

V majevski tradiciji ima obdobje po porodu izjemen pomen. Žensko telo je odprto, mehko in dovzetno – potrebuje čas, toplino, podporo in zavestno nego. V majevski kulturi je bilo yato poporodno obdobje sveto. Ženska ni bila prepuščena sama sebi – obdana je bila s toplino, nego in dotikom, ki so podpirali njeno okrevanje in prehod v novo življenjsko vlogo.

Majevska masaža po porodu nudi podporo pri:

• naravnem vračanju maternice na svoje mesto in njeni vitalnosti,

• sproščanju trebušne stene in medeničnega dna,

• regeneraciji po vaginalnem porodu ali carskem rezu,

• boljšem občutku povezanosti z lastnim telesom po porodu in povabilo ženski, da se znova naseli v svojem telesu,

• čustveni integraciji porodne izkušnje.

Masaža se izvaja zelo nežno, z veliko posluha za telo in počutje ženske. Pogosto vključuje elemente prizemljevanja, topline in umiritve živčnega sistema.

Obravnava je ponavadi vključena v celostno poporodno obravnavo ali pa v celosten tretma s starodavnimi tehnikami.

Masaža maternice je lahko tudi ritualna in kot taka del čudovitega rituala zapiranja in ponovnega centriranja telesa po porodu.

Kot masaža ali kot ritual je primerna tedne, mesece ali celo leta po porodu, saj telo nosi spomin, ki hrepeni po tem, da je viden in spoštovan.

Obravnava običajno vključuje:

• uvodni pogovor in postavitev namena,

• nežno ročno delo na trebuhu, križu in medeničnem predelu,

• tehnike za podporo organom in sproščanje napetosti.

Vsaka obravnava je individualno prilagojena, še posebej v poporodnem obdobju, ko se telo še intenzivno obnavlja.

Ta tretma je primeren za:

• ženske v poporodnem obdobju (tudi več mesecev ali let po porodu),

• ženske, ki želijo poglobiti stik s svojim medeničnim centrom,

• ženske, ki iščejo nežno, a globoko podporo telesu, zlasti v primeru težav z reproduktivnim zdravjem (zanositev, boleče ali obilne ali neredne menstruacije, PCOS, endometrioza, ciste, miomi, vnetja, peri/menopavza in druge težave),

• preventivno podporo splošnemu ravnovesju.

Primerna je za ženske vseh starosti in življenjskih obdobij.

Še posebej je blagodejna za ženske v vseh življenjskih prehodih (kot na primer v času po porodu ali menopavze), ob pomembnih spremembah ali ko začutijo klic po globlji povezanosti s seboj.

Masaža je dopolnilna, holistična metoda in ne nadomešča zdravniške obravnave. V času nosečnosti, ob akutnih vnetjih ali resnejših zdravstvenih stanjih se obravnava izvaja le po predhodnem posvetu. Po carskem rezu se masaža izvaja šele po ustreznem času celjenja in v dogovoru s klientko.

CHI NEI TSANG IN NUAD KARSAI - TAJSKA TERAPEVTSKA MASAŽA TREBUŠNIH IN REPRODUKTIVNIH ORGANOV, ABDOMINALNE FASCIJE IN MEDENIČNEGA DNA

Mon, 02 Feb 2026 21:02:34 GMT

Tajska abdominalna / visceralna in Karsai masaža po protokolu tajske mojstrice Khun Ni

Trebušna votlina, medenica in podorčje okoli genitalij so osrednji prostora ženskega telesa. Tu se prepletajo prebavni, hormonski, reproduktivni, živčni in čustveni procesi. To je tudi prostor, kjer se pogosto nalagajo napetosti, nepredelana čustva, posledice travm, operacij, porodov ter dolgotrajnega stresa.

Chi Nei Tsang in Karsai (Nuad Karsai) sta starodavni terapevtski tehniki, ki izvirata iz taoističnih in tajskih zdravilnih tradicij ter delujeta neposredno na trebušno votlino, notranje organe in medenično-genitalno-reproduktivno področje. Namenjeni sta vzpostavljanju pretočnosti, ravnovesja in stika s telesom – na fizični, energijski in čustveni ravni.

Izvor in zgodovina

Obe praksi izvirata iz starodavnih taoističnih zdravilnih sistemov.

Njuni začetki segajo več kot tisoč let nazaj k taoističnim menihom na Kitajskem, ki so se intenzivno posvečali meditaciji, delu z energijo in opazovanju telesnih procesov. Ugotovili so, da zastala energija – zlasti v trebušni votlini in medenici – vpliva tako na telesno zdravje kot na duševno in duhovno stanje.

Razvili so trebušne in medenične tehnike, s katerimi so sproščali energijske in telesne blokade, izboljševali pretok chi (življenjske energije) ter podpirali delovanje notranjih organov. Te prakse so se kasneje ohranile in razvile v tajski tradiciji zdravljenja ter danes živijo v oblikah Chi Nei Tsang (tajske abdominalne masaže) in Karsai (Nuad Karsai).

Vse te metode so del širšega taoističnega sistema, ki vključuje tudi meditacijo, Tai Chi in Qigong, in temeljijo na razumevanju telesa kot celostnega, inteligentnega sistema.

Abdominalna / visceralna masaža - Chi Nei Tsang

Chi Nei Tsang (氣內臟) izvira iz taoističnih zdravilnih praks na Kitajskem in pomeni »delo z energijo notranjih organov«. Gre za poglobljeno abdominalno oziroma visceralno masažo, ki deluje neposredno na notranje trebušne organe, vezivna tkiva, mišice, limfni, živčni sistem, energijske poti in s tem tudi na pretok življenjske energije.

V trebuhu domuje naš enterični živčni sistem, pogosto imenovan »drugi možgani«. Ne čudi torej, da trebuh v taoistični tradiciji velja za »drugi možganski center« – prostor, kjer se kopičijo stres, nepredelana čustva, travme in napetosti.

Ta sistem ima ključno vlogo pri prebavi, imunskem odzivu, hormonski regulaciji in čustvenem ravnovesju ter je tesno povezan z možgani prek osi črevo–možgani. Ko ta sistem ni v ravnovesju, se to lahko izraža kot prebavne težave, hormonska nihanja, kronična napetost, utrujenost ali čustvena preobremenjenost.

Z masažo trebuha se sproščajo zakrčenosti, adhezije, brazgotine in napetosti v mišicah ter organih, hkrati pa se spodbuja boljša prekrvavitev, limfni pretok in razstrupljanje.

Chi Nei Tsang pa ne deluje le na fizični ravni, temveč pogosto odpira tudi čustvene plasti, saj se v trebušnem predelu nahaja sedež naših čustev, v katerem se shranjujejo neizražena čustva in pretekle izkušnje. Potlačena čustva in stres se pogosto somatizirajo prav tukaj. Skozi terapevtski dotik se ustvarja prostor za sproščanje, večjo telesno zavest in obnovo notranjega ravnovesja.

Chi Nei Tsang pri tem pomaga tako, da:

- sprošča mišične kontrakcije, vozle, zlepljenosti, adhezije in brazgotinsko tkivo

- podpira optimalen položaj in delovanje notranjih organov

- izboljšuje prekrvavitev in limfni pretok

- podpira razstrupljanje

- pomaga sproščati čustva in travme, shranjene v trebušnem predelu

Kako poteka Chi Nei Tsang tretma

Tretma se začne s kratkim pogovorom o telesnem in čustvenem stanju. Klient leži na hrbtu na masažni mizi ali blazini. Masaža se izvaja z neposrednim stikom s kožo trebuha, običajno ob uporabi toplih naravnih olj.

Terapevt uporablja kombinacijo nežnih in globljih masažnih tehnik, visceralnih manipulacij, pritiska in počasnih, zavestnih gibov, s katerimi nagovarja notranje organe, vezivna tkiva, mišice in limfni sistem. Po potrebi se vključujejo tudi dihalne tehnike, ki podpirajo sproščanje in poglabljajo stik s telesom.

Posebna pozornost je pogosto namenjena območju popka, ki v taoističnem razumevanju predstavlja pomembno energijsko središče. Tu se lahko zadržujeta zastala limfa in energija, masaža pa podpira ponovno pretočnost in dotok sveže krvi.

Seansa se lahko zaključi z delom na glavi in vratu, kar pomaga uravnotežiti celoten sistem.

Terapevtsko delo z medenico, medeničnim dnom in reproduktivnim sistemom - Karasai Nei Tsang / Nuad Karsai

Nuad Karsai (นวดเกษาย) je starodavna, tradicionalna in terapevtska tehnika tajske zdravilske tradicije, ki se osredotoča na reproduktivno, genitalno in medenično področje ter pripadajoče energijske linije.

Beseda nuad pomeni masažo, karsai pa se nanaša na genitalno oziroma reproduktivno področje. V dobesednem pomenu gre torej za masažo reproduktivnega sistema, ki pa se izvaja izključno v terapevtskem in zdravilnem kontekstu, ne v erotičnem.

Nuad Karsai je del tradicionalne tajske medicine, ki združuje vplive ajurvede, tradicionalne kitajske medicine in avtohtonih tajskih zdravilnih praks. Pogosto se poučuje in izvaja skupaj s tajsko masažo (Nuad Boran) ter abdominalno masažo Chi Nei Tsang.

V tajski tradiciji po telesu potekajo sen linije – energijske poti, po katerih teče življenjska energija. Medenica in reproduktivno področje veljata za ključno energijsko središče, kjer se prepletajo vitalnost, čustva, spolna energija in hormonsko ravnovesje. Blokade na tem območju lahko vplivajo na celotno telesno in čustveno zdravje.

Zgodovinski in tradicionalni kontekst

Zgodovinsko se je Nuad Karsai uporabljal za uravnavanje spolne energije, podporo plodnosti ter pomoč ženskam pri menstrualnih in poporodnih težavah, moškim pa pri težavah s prostato, cirkulacijo in potenco. V starejših tradicijah praksa ni bila razumljena kot spolna, temveč kot globoko terapevtska in duhovna metoda za ponovno vzpostavljanje ravnovesja v telesnem in energijskem sistemu. Izvajali so jo visoko usposobljeni zdravilci, včasih tudi menihi, ki so telesno delo povezovali z meditacijo, zavedanjem in jasno namero.

Beseda Karsai se nanaša tudi na sedimentacijo v žilah. Gre za obloge in blokade, ki nastajajo zaradi staranja, čustvenih in telesnih travm, hormonskih sprememb, toksinov, težkih kovin, onesnaženja okolja, neustrezne prehrane in dolgotrajnega stresa.

Karsai se lahko pojavlja v vseh delih telesa, vendar ima posebej pomembno vlogo pri:

- ženskah v obdobjih hormonskih sprememb,

- po nosečnosti in porodu,

- po carskem rezu, epiziotomiji ali drugih posegih,

- v perimenopavzi in menopavzi,

- ob občutku spolne blokade ali odtujenosti od medenice.

Cilj Karsai terapije je:

- raztapljati sedimentacije, ki ovirajo pretok krvi in limfe,

- izboljšati prekrvavitev medeničnega področja in reproduktivnih organov,

- podpreti hormonsko ravnovesje,

- izboljšati reproduktivno zdravje,

- podpreti vitalnost, spolno in ustvarjalno energijo,

- odstranjevati energijske blokade, sproščati travme in globoko zakoreninjene napetosti, shranjene v medeničnem predelu in s tem prispevati k čustvenemu ravnovesju.

Kako poteka Karsai tretma

Karsai tretma poteka v dveh jasno ločenih fazah:

1. faza – Chi Nei Tsang
Najprej se izvede abdominalna oziroma visceralna masaža, s katero se pripravi trebušna votlina, sprosti notranje organe ter izboljša pretok krvi, limfe in energije.

2. faza – Karsai delo
Sledi terapevtsko delo na medeničnem področju in notranjih organih. Gre za strogo terapevtski pristop, ki se izvaja z uporabo sterilnih kirurških rokavic, z jasno postavljenimi mejami, strokovnostjo in globokim spoštovanjem telesa.

Povezava med Chi Nei Tsang in Nuad Karsai

Chi Nei Tsang in Nuad Karsai temeljita na skupni filozofiji pretoka življenjske energije (chi/qi). Medtem ko Chi Nei Tsang deluje predvsem na trebuh in notranje organe, Nuad Karsai nagovarja medenično in genitalno področje, ki se razume kot nadaljevanje istega energijskega centra.

V praksi se pogosto uporablja zaporedni pristop: najprej se z Chi Nei Tsang sprosti in uravnovesi trebušni center, nato pa se z Nuad Karsai poglobi delo v medenici. Lahko bi rekli, da Chi Nei Tsang čisti trebuh - »center« (organi, prebava, čustva), Nuad Karsai pa medenico in genitalije - »koren« (spolna energija, reprodukcija, globoke travme) . Skupaj nagovarjata prebavno, čustveno, spolno in reproduktivno zdravje.

Karsai Nei Tsang – združena terapevtska praksa

Karsai Nei Tsang je združena terapevtska praksa, ki povezuje principe Chi Nei Tsang in Nuad Karsai. Kot celota oba principa skupaj tvorita celosten zdravilni sistem za jedro telesa – fizično, čustveno in energijsko.

Telesne, čustvene in energijske koristi obeh tehnik

Telesna raven

- izboljšana prebava,

- manj napihnjenosti in zaprtja,

- boljši limfni in krvni obtok,

- podpora razstrupljanju,

- lajšanje bolečin (trebuh, križ, medenica, menstrualni krči, zlepljenost fascialnega in brazgotinskega tkiva),

- podpora drži in poravnavi telesa,

- več energije in vitalnosti,

- podpora imunskemu, hormonalnemu in reproduktivnemu sistemu.

Čustvena in energijska raven

- sproščanje shranjenih čustev in travm,

- zmanjševanje stresa in anksioznosti,

- večja mentalna jasnost,

- globoka sprostitev,

- občutek prizemljenosti in notranjega ravnovesja.

Chi Nei Tsang in Karsai nista hitra rešitev ali diagnostično orodje.

Gre za proces, ki zahteva čas, prisotnost in sodelovanje.

Terapevtski dotik podpira telo pri tem, da ponovno vzpostavi stik s sabo, sprosti globoke napetosti in postopoma obnovi ravnovesje.

Moj vir učenja tehnik

Obe tehniki - abdominalno in karsai masažo sem usvojila po protokolu tajske mojstrice Khun Ni, predali pa sta mi jo njena dolgoletna učenka in vrhunska terapevtka Suzana Janković iz Pule ter mojstrica Ohm Rinraya iz Chiang Maia na Tajskem.

Khun Ni (polno ime Banjong Lukphai) je bila izjemno naravno nadarjena terapevtka z izrazitimi zdravilnimi sposobnostmi. S svojim izobraževanjem iz tajske masaže je začela že pri 15 letih v templju Wat Avoot v Bangkoku, kjer je tudi začela izvajati terapije. Zaradi njenih izjemnih veščin jo je mojster Mui Yimwattana povabil na nadaljnje izobraževanje iz tajske abdominalne masaže in sorodnih terapevtskih pristopov. Po delu v priznanem zdravilnem centru na Tajskem je Khun Ni odprla lastno kliniko, ki je certificirana s strani tajske vlade. Danes njeno delo nadaljuje njena hči, ki izvaja terapije in vodi izobraževanja v okolici Chiang Maia na Tajskem. Khun Ni pa ostaja prepoznana kot avtentična mojstrica abdominalne in karsai masaže.

MATRESCENCA IN BABY MOŽGANI

Fri, 23 Dec 2022 12:50:44 GMT

Spremembe v arhitekturi naših možganov v času nosečnosti in prvih tednov po porodu pripravljajo naš um in čustvovanje na izzive materinstva.

O materinstvu je bilo doslej napisanega res veliko. Toda vezano na materinstvo se izven akademskih krogov povsem premalo govori o tem, da je materinstvo ena najglobljih celostnih preobrazb, skozi katero gremo ženske. Kajti resnično drži - materinstvo spremeni vse.

Spremembe so tako globoke in obsežne, da se poleg naših otrok z njimi rodi tudi naša nova identiteta. Za to preobrazbo, ki, podobno kot adolescena, traja več let, se - skupaj s telesnimi, hormonalnimi, biološkimi, mentalnimi, čustvenimi, duhovnimi, kulturnimi, socialnimi in ekonomskimi spremembami, ki jo spremljajo - uporablja izraz matrescenca. Gre za pojav, ki je že nekaj časa predmet obsežnih znanstvenih študij in raziskav. Ker to spremembo spremljajo procesi, ki bistveno vplivajo na duševno zdravje žensk, je poznavanje, razumevanje in podpora matrescence ključen dejavnik za ohranjanje zdravja sodobnih žensk, s tem pa tudi zdravja vseh, ki so z njo povezani. Gre torej za obsežno temo, ki zadeva družbo kot celoto.

V tem prispevku se bom dotaknila prvega koščka sestavljanke. Tam, kjer se potovanje skozi matrescenco začne na fizičnem nivoju. Pri možganih ženske, ki je zanosila.

Kmalu po spočetju se v ženskem telesu, pa tudi umu začnejo dogajati številne spremembe, ki pripravljajo žensko na materinstvo. Nekatere od teh sprememb so očitno opazne navzven, druge spet pa so manj opazne ali celo poznane, čeprav nič manj pomembne. In medtem, ko so nam telesne spremembe bolj poznane, se o tem, kako se na materinstvo pripravlja tudi um, ne govori dosti.

Ena od sprememb, ki na splošno ni dosti znana, je sprememba, ki se začne v možganih noseče mamice, in vodi do sprememb njenega zaznavanja, odzivanja, mišljenja, vedenja in določenih sposobnosti. Z nosečnostjo se namreč sproži eden najbolj pomembnih bioloških procesov v našem življenju.

Mešanica hormonov (zlasti oksitocina, prolaktina, progesterona in estrogena), ki pripravi telo na nosečnost, porod in dojenje, temeljito spremeni tudi arhitekturo možganov nosečnice, in sicer tiste predele možganskih struktur, ki se nanašajo na socialno kognicijo, empatijo in čustva. Te spremembe so trajne. Razlike med možgani in vedenjem mater in ne-mater so, kot kažejo raziskave, doživljenjsko očitne.

Te spremembe v možganih so opazovali in merili tudi z magnetno resonanco. Raziskava pod vodstvom Elseline Hoekzema je zajela čas pred in po nosečnosti, ter ženske, ki so rodile, in ženske, ki nikoli niso rodile. Razlike v izsledkih meritev so bile tako velike, da so znanstveniki že samo po stanju magnetne resonance lahko določili, katera ženska je že bila kdaj noseča in katera ne.

In kaj se torej dogaja v naših nosečniških in poporodnih možganih?

Ena bolj značilnih sprememb v možganih je ta, da se zmanjša volumen sive materije, in sicer v predelih, ki so povezani s kognicijo, empatijo in sposobnostjo branja želja in namer drugih na podlagi njihovih obrazov in dejanj. Te nevroplastične spremembe v mnogočem spominjajo tudi na spremembe, ki se zgodijo v možganih v času adolescence, ko pubertetni hormoni sprožajo tanšanje sive materije z namenom izboljšav in specializacije možganskega krogotoka. To pa je, kot pravi Hoekzema, nujno za zdrav kognitivni, miselni in čustveni razvoj. Zorjenje in specializacija socialnih možganov med nosečnostjo je treba torej razumeti kot funkcionalno racionalizacijo in izboljšavo, ne pa kot degeneracijo.

Mnoge ženske povedo, da so v času nosečnosti in zgodnjega materinstva bolj pozabljive, “meglene” v glavi, ali imajo celo občutek, kot da jih je materinstvo poneumilo. K takim zaznavam svoje zagotovo prispevajo tudi običajna družbena prepričanja in pričakovanja o sposobnostih in kvalitetah ženske po porodu. Ta prepričanja in pričakovanja o počutju med nosečnostjo in po porodu pa ženske sčasoma ponotranjimo in pogosto tudi doživimo, pa čeprav znanstvene raziskave takih zaznav ne potrjujejo. Večina jih namreč kaže, da nosečnost in materinstvo nimata vpliva na spomin, številne študije pa kažejo, da stanje nosečnosti izboljšuje kognicijo ter tako prispeva k temu, da se noseče in novorojene mamice v primerjavi z ne-materami z vsemi vidiki učenja in pomnenja kosajo celo bolje.

Čeprav ima torej v družbi izraz “mommy brain” (kot ga v svoji knjigi The Mommy brain uporablja Katherine Ellison) ali ponekod tudi “baby brain” (kot mu reče moja učiteljica poporodne podpore Julia Jones) slabšalen prizvok in se uporablja kot nekakšen izgovor v trenutkih, ko rečemo kakšno neumnost ali se česa ne moremo spomniti, so prav te možganske spremembe ena najboljših sprememb, ki se nam lahko zgodijo. Gre za neverjeten mehanizem narave, ki je poskrbela za to, da se ženska na novorojenčka in njegove doslej nepoznane potrebe in načine izražanja, odzove kar najbolj optimalno, da se malo bitje varno in uspešno razvija in raste.

Opisane spremembe dejansko služijo temu, da se možgani lažje reorganizirajo in prilagodijo novi situaciji in je ženska po porodu tako lahko bolj fokusirana na reševanje novega “izziva”, ki se je znašel pred njo. Takrat naši možgani niti nimajo časa, da bi se ukvarjali s kompleksnimi miselnimi procesi, pač pa se vse vrti okoli varovanja, negovanja, povezovanja in osredotočanja na to, da se izpolnjuje nakazana dojenčkova potreba.

Spremembe v strukturi možganov v področjih, ki so odgovorni za socialne procese, sposobnost pripisovanja čustev in duševnih stanj, so ključne za razvoj sposobnosti negovanja in vzgajanja otroka. Te spremembe ženski po porodu omogočajo opravljanje več nalog hkrati (multitasking), da lahko zadovolji otrokove potrebe, ji omogočajo globljo empatičnost glede otročkovih težav in čustev, in ki uravnavajo njen odziv na pozitivne dražljaje (na primer otročkov zadovoljen izraz na obrazu) ali pa na domnevne grožnje (na primer otročkove grimase, telesne spremembe, jok).

Zanimivo je, da so bile v raziskavi Hoekzemove te spremembe v možganih vidne še tudi dve leti po porodu, predvideva pa se, da trajajo še dlje (za kasnejše obdobje testiranja namreč niso bila izvedena). Novejša spoznanja s pordočja matrescence to tudi potrjujejo.

In kako si vse zgoraj napisano predstavljati malo manj znanstveno in nekoliko bolj slikovito?

Kot v svoji knjigi Newborn Mothers piše Julia Jones, so ob prihodu otročka naši možgani podobni polni omari, kjer je vse po nekem redu zloženo po policah in predalih, nato pa smo nenadoma dobile še cel kovček nečesa novega. Kam vse to zložiti? Nove spretnosti, ki so sedaj prioriteta, morajo najti svoje mesto, a zato je treba marsikaj prestaviti ali pa celo dati iz omare. Kaj nam še služi in kaj bomo dali stran? V času tega “čiščenja in reorganizacije omare” (povečane nevroplastičnosti naših možganov in hitrega učenja), je lahko intenzivnost sprememb taka, da imamo občutek, da je čisto preveč vsega in da je obvladovanje vsega starega in novega izčrpavajoče in stresno. Zdi se, kot da smo se znašli v sobi z omaro, okoli katere je prava zmešnjava in kaos. A počasi naši možgani uspejo spet vse zložiti nazaj v nek urejen smisel, vse na svoje mesto. Nekatera prepričanja in vedenja opustimo, druga spet dodamo in izpilimo. Ta postopek reorganizacije, ki zna biti v nekem trenutku stresen in naporen, pa nam dejansko prinese to, da so naši možgani na koncu vsekakor obogateni.

Materinstvo torej ne samo, da sprememni vse, pač pa nas, kot pravi Ellisonova, naredi tudi bolj brihtne. To se se izraža skozi pet pozitivnih dolgoročnih učinkov, ki nam jih prinašajo “bebi možgani”. Ti učinki se vidijo kot povečana sposobnost zaznavanja (npr. večja občutljivost na vonj, boljša slušna zaznava, sposobnost sporazumevanja preko dotika), povečana učinkovitost in okrepljena sposobnost ocenjevanja tveganj ter deljenega fokusa (kar omogoča t.i. multitasking - opravljanje več nalog hkrati), večja odpornost (dovzetnost za ljubečnost), motiviranost (ustvarjamo si priložnosti, ko lahko dosežemo kaj več, da bi s tem omogočile več tudi našim otrokom) in povečane socialne spretnosti ter čustvena inteligenca ( na primer branje telesne govorice, zazanavnje neverbalne komunikacije).

Na koncu naj zapišem še tole.

Biološka mati nikakor ni edina odrasla oseba sposobna nege in vzgoje dojenčka. Tu podane informacije samo povedo, da je stanje nosečnosti zelo vpliven biološki dejavnik oblikovanja ženskih možganov in da so spremembe v sivi materiji namenjene izpopolnitvi struktur socialnih možganov, in na ta način podpirajo žensko v prehodu v materinstvo. Nikakor pa ne gre prispevka razumeti v smislu, da je nosečnost predpogoj za starševstvo.

Če zaključim – nosečnost in čas po porodu lahko vidimo kot stanje, ki spremeni možgane ženske z namenom, da nas pripravi na čustvene in socialne izzive materinstva.

Več o matrescenci lahko prebereš tule tule

Sorodni članki

https://www.mir-na.si/matrescenca-prvi-tedni-uvodni-del

https://www.mir-na.si/materinski-dan-kaj-pa-dan-zatem

https://www.mir-na.si/matrescenca-pozabljeni-prehod-zenske-v-mamo

https://www.mir-na.si/o-vrtnicah-in-matrescenci

https://www.mir-na.si/prerojena-v-varnem-objemu-roke-neznosti

https://www.mir-na.si/sence-matrescence-individualizirana-travma-ustvarja-notranjo-razklanost

Foto: arhiv Mir-na

SENCE MATRESCENCE - INDIVIDUALIZIRANA TRAVMA USTVARJA NOTRANJO RAZKLANOST

Sat, 05 Nov 2022 10:15:25 GMT

Začetek matrescence vsako žensko zaznamuje s tem, da se razdeli na dva dela – na žensko, ki je bila doslej, in mamo, ki šele postaja. Toda tega se zaradi nepoznavanja matrescence ne zavedamo. Zato tudi ne razumemo, zakaj se v materinstvu ženske mnogokrat počutimo tako, kot se (med drugim tudi razklane v sebi), in mislimo, da smo edine, ki se počutimo tako. Matrescenca, kadar je ustrezno podprta, pa prinese prav raziskovanje in preobrazbo iz te razklanosti v ponovno celost.

"Travma, kadar je individualizirana, je še bolj travmatična. Ustvarja notranjo razklanost."

S temi besedami je ameriška perinatalna psihologinja in akademska raziskovalka matrescence dr. Aurelie Athan pojasnila, od kod prihaja občutek razklanosti, ki ga čutimo ženske, ko vstopimo v materinstvo.

Takrat se namreč za vsako žensko začne proces, imenovan matrescenca. Njen začetek vsako žensko zaznamuje s tem, da se razdeli na dva dela – na žensko, ki je bila doslej, in mamo, ki šele postaja. Toda tega se zaradi nepoznavanja matrescence ne zavedamo. Zato tudi ne razumemo, zakaj se v materinstvu ženske mnogokrat počutimo tako, kot se (med drugim tudi razklane v sebi), in mislimo, da smo edine, ki se počutimo tako.

In tako želimo biti oboje – ženska, za katero nam je od mladosti bilo rečeno, da smo lahko (in smo jo morda tudi že živele), in mama, kot smo si (običajno na podlagi nezavedno prevzetih sistemskih prepričanj in vrednot) predstavljale.

Slediti obojemu, skladno z zunaj postavljenimi in nato - skozi proces institucionalizirane vzgoje - ponotranjenimi normami, ki veljajo za eno in drugo, pa za nas pomeni, da zasledujemo dva nasprotujoča si pola.

In če ženske vseeno poskušamo zasledovati oboje (in večina nas pristane tu), to dogajanje kaj kmalu izkušamo kot travmo, ki nas zlagoma vodi v občutek razklanosti med obema poloma.

Ker ne vemo za matrescenco in neizbežni razcep na dva dela, na eni strani ne znamo ne poimenovati ne izraziti tega, kar se nam dogaja ob tem, ko skušamo zasledovati oba dela sebe. Posledično začenjamo čutiti materinsko krivdo, sram in jezo. Na drugi strani pa zato verjamemo, da smo edine, ki se tako počutimo, in da zato z nami nekaj ni v redu.

Rezultat tega, da ne razumemo, zakaj in od kod prihajajo vsi ti občutki, in tega, da verjamemo, da jih napačno doživljamo samo me, je ta, da te občutke skrivamo in o njih ne govorimo naglas.

Dejansko doživljamo travmo - nekaj, česar ne poznamo in nismo pričakovale, na kar nismo bile pripravljene, in glede česar čutimo, da tega ne moremo deliti, ker mislimo, da smo edine, ki se tako počutimo. Zaradi slednjega naša travma postane individualizirana, s tem pa še bolj travmatična.

Individualizacija travme je nadalje razlog, da verjamemo, da smo za svoj »neuspeh«, da bi sledile obema deloma sebe, krive same. In ker nimamo pravega besednjaka in varnega, neobsojajočega prostora, da bi lahko izrazile, kako se zares počutimo, svoje občutke zadržimo v sebi in se zatečemo bodisi v samoutišanje in/ali perfekcionizem bodisi potonemo v materinsko izčrpanost, izgorelost, tesnobo ali depresijo. Premnogokrat pa žal kar oboje. Preverjeno tudi na lastni koži.

Zato je tako pomembno, da smo v naši matrescenci, večletnemu zorjenju iz ženske v mamo, slišane, razumljene in podprte. Da se nam razgrne zemljevid tega procesa in omogoči, da skozenj znavigiramo svojo pot skladno z našimi resnicami. Le tako bomo presegle to razklanost in odkrile, kdo zares smo, in kaj deluje za nas, odkar smo mame, in kako si izbiramo živeti od tu naprej, usklajeno z našim na novo najdenim notranjim kompasom.

V tem smislu je matrescenca raziskovanje in preobrazba iz razklanosti v ponovno celost.

Več o matrescenci lahko prebereš tule .

Sorodni članki

https://www.mir-na.si/matrescenca-prvi-tedni-uvodni-del

https://www.mir-na.si/materinski-dan-kaj-pa-dan-zatem

https://www.mir-na.si/matrescenca-pozabljeni-prehod-zenske-v-mamo

https://www.mir-na.si/o-vrtnicah-in-matrescenci

https://www.mir-na.si/prerojena-v-varnem-objemu-roke-neznosti

POZNAM TE, DRAGA MAMA

Fri, 04 Nov 2022 20:58:42 GMT

Sedela sem ob tebi, že več stokrat, v tvoji spalnici. Poslušala sem tvojo zgodbo. Tisto, ki nikomur nikoli še ni bila povedana, in pričevala tvojim solzam in stiskam, ki so skozi njih tekle iz tebe. Poznam te.

Poznam te, draga mama.

Sedela sem ob tebi, že več stokrat, v tvoji spalnici.

Poslušala sem tvojo zgodbo. Tisto, ki nikomur nikoli še ni bila povedana, in pričevala tvojim solzam in stiskam, ki so skozi njih tekle iz tebe.

Vidim te, draga mama.

Videla sem v tvojo dušo, že stokrat, ko sem opazovala tvoje oči, kako z velikim upanjem zrejo v oči tvojega dojenčka, za katerega si res želela narediti vse, da bi mu zagotovila varnost, dobro počutje in občutek ljubljenosti.

Videla sem trenutke, ko si se, kljub utrujenosti, neprespanosti in skrbem, ali delaš vse prav, uspela prepustiti in je med vama steklo nežno in ljubeče zlivanje vajinih duš, tako kot sta bila zlita v eno, ko si bila še noseča.

Videla pa sem tudi trenutke, ko si strahoma in skrivaj trepetala navznoter, ali in kako boš zmogla iti skozi to enormno nalogo, da si (sploh prve mesece in leta) z dušo in telesom fizično, psihično in energijsko dobesedno cel svet tvojega otroka, in se z večjo ali manjšo tesnobo spraševala, kaj se bo ta čas zgodilo s teboj, tvojimi sanjami in tvojim svetom, kot si ga poznala doslej.

Vidim te danes, še leta po teh prvih mesecih, ko se sprašuješ, zakaj je materinstvo tako težko in kdaj bo že prišel končno tisti čas “potem pa bo bolje”. Ko v ogledalu še vedno iščeš njo, ki si nekoč bila, ali pa tiste, ki jo vidiš v ogledalu, sploh zares ne poznaš, ne veš, kaj je njena resnica in kaj si zares želi. Veš samo to, da se ji tam notri že pošteno meša od vsega, kar se je zgrnilo nad njo, odkar je mama.

Resnično, draga mama, vidim te, in vem za vrtiljak, na katerem sediš znotraj sebe.

Slišim tvoje notranje krike naveličanosti, obupanosti, izčrpanosti in preplavljenosti s čustvi, ki jih prekrivaš s prikupnim nasmeškom in “potrudila se bom še malo bolj” samoprigovarjanjem, in ki jih tako, z velikim občutkom osamljenosti, samoutišaš še sama pred sabo.

Morda si mama že kar nekaj let, morda celo desetlje in več.

In še vedno v sebi nosiš vso krivdo, sram in jezo, ki si jih doživljala ali jih doživljaš vsakič, ko nisi znala ali ne znaš najti odgovora, da bi ob vsem, kar visi na tvoji to-do listi, pomirila ali zadovoljila svojega otroka, da bi uskladila delo in dom, uspela opraviti vsa gospodinjska opravila in biti zraven poleg ljubeče mame še ljubeča žena, hčerka, sestra, prijateljica.

Še vedno nosiš v sebi krivdo in sram, ko za hip pomisliš ali si celo izbereš, da daš prednost sebi in svojim potrebam, ter jezo, kadar tega zaradi materinstva ali tega, ker v njem nisi utrezno podprta, ne izbereš, pa točno veš ali čutiš, da bi si mogla reči da. In potem pokaš po šivih in se sramuješ svojih izpadov, ko ti, razumljivo ob vsej izčrpanosti, ne uspe, da se zadržiš skupaj.

Poznam te, draga mama. Poznam tvoj notranji svet, odkar si mama.

Zato vem, da je veliko zdravilo za tvojo dušo in srce (vsaj za začetek) to, da si slišana, videna in validirana v tem, kar čutiš.

Vem, težko je sedeti s tem, kar čutimo v sebi. Tega nas nihče ni učil. Prav nasprotno, rečeno nam je bilo, da se močne ženske znajo obvladati (beri potlačiti svoja čustva). Kero sranje (oprosti mojemu sočnemu izražanju). V resnici je naša moč ravno v tem, da znamo in zmoremo z milino in neobsojanjem sedeti s svojim notranjim svetom in po potrebi temu svetu tam zunaj dati ustrezen glas.

Iz izkušnje in prakse pa vem tudi to, da je za nas ženske veliko lažje sedeti s svojim vrtiljakom, če ob tem nekdo sedi ob tebi, te samo posluša in ti drži varen prostor, da lahko izraziš, kako ti je zares navznoter. V telesu, duši in srcu. Brez da bi te poskušal popraviti. Ker v resnici tudi ničesar ni za popraviti. Samo prisluhniti.

Kajti skozi to, ko ti je prisluhnjeno, končno zaslišiš sama sebe. In to je zdravilno.

To je začetek tvojega vračanja nazaj k sebi in odkrivanju, kdo si in kaj si izbiraš zdaj, ko si (tudi) mama.

Zato, draga mama, če začutiš, da je čas, da ti nekdo prisluhne in posedi s tabo da se boš končno lahko vrnila k sebi in našla svoje odgovore glede tega, kaj si želiš in potrebuješ, ter kako to zasledovati, te vabim, pokliči.

Posedim s tabo, prinesem s seboj še vse moje izkušnje in modrosti vseh žensk, ki so to pot že prehodile pred mano in jo delile z menoj, pa milino, zaupanje in varen prostor brez sodbe, in z vsem tem skupaj prisluhneva ženski v tebi, ki že predolgo (se ti ne zdi?) čaka, da skupaj s svojimi potrebami dobi prostor in podporo tudi tam zunaj. In da je končno videna in podprta v njeni matrescenci.

In, kot vedno, preden se poslovim - objem, draga mama.

Več o podpori v času materinstva, ki ti jo lahko nudim, najdeš tule .

KLEPET Z IRENO - PARTNERJEVA VLOGA V OBPORODNEM OBDOBJU

Thu, 03 Nov 2022 20:54:46 GMT

V tokratnem klepetu sva se s Kanito dotaknili vloge partnerja v času poroda, priprav nanj ter še zlasti poporodnega obdobja.

Partnerjevo razumevanje in posledično ustrezna podpora, ki nam jo nudi on ali podporna vas, ki jo so-organizira in nato on usklajuje za nas, je v obporodnem času izjemnega pomena za bolj kvalitetno in izpolnjujoče doživeto ne samo porodno izkušnjo, pač pa tudi veliko daljšo izkušnjo poporodnega obdobja.

V tem času mora biti ženski omogočeno, da je njen izključni fokus na otroku in sebi, zato da lahko nemoteno poteka povezovanje med mamo in otrokom, vzpostavljanje dojenja ter mamino luščenje identitete in spoznavanje nove sebe v njenih prvih korakih skozi matrescenco.

Ženska je v tem času še posebej ranljiva, zato potrebuje veliko topline in občutka varnosti, sprejetosti ter praktične, čustvene in fizične podpore.Želim vam prijetno poslušanje, dobrodošla ušesa partnerjev

BRAZGOTINA PO PREREZU (EPIZIOTOMIJI) ALI RAZTRGANJU PRESREDKA

Thu, 03 Nov 2022 19:03:02 GMT

Prerez presredka je najbolj pogosta porodna poškodba, ki za sabo pusti brazgotino in njen večplasten vpliv na naše celostno počutje. Več o tem ter zakaj in kako nadaljevati zdravljenje (sproščanje) brazgotine od tam, kjer nas uradna medicina pusti v slepi ulici, najdete v tem prispevku.

Epiziotomija ali prerez presredka je najbolj pogosta poškodba, ki jo utrpijo ženske med porodom iatrogeno. To pomeni povzročeno s strani medicine. Najpogosteje do tega pride zaradi predhodne kaskade medicinske intervencije (vmešavanja v porod), ki bi se ji v večini primerov dalo izogniti. Slednje velja tudi za spontane raztrganine presredka.

Da zgoraj navedeno drži, lahko razberemo iz statistike porodnišnic. Vpogled v uradno objavljene podatke namreč pokaže, da v porodnišnicah, kjer imajo vpeljan sistem aktivnega upravljanja s porodom, z epiziotomijo konča vsaka tretja ženska (če bi šteli še raztrganine pa se približamo na vsako drugo žensko). V drugih porodnišnicah, ki prakticirajo babiško usmerjen porod, ki sledi potrebam in okoliščinam konkretne porodnice, pa poškodbo presredka utrpi približno vsaka petnajsta ženska (gledano epiziotomije in raztrganine skupaj) oziroma vsaka dvajseta ženska (če štejemo zgolj epiziotimije).

Povedano nam da misliti, da se poškodbam presredka da ogniti. In to drži. Velik vpliv na to ima prav model vodenja poroda, ki ga izvaja posamezna porodnišnica. Razlike so predvsem v pojavnosti intervencije (torej pogostosti vmešavanja v porod ter njegovega pospeševanja brez prave medicinske indikacije) in pa o(ne)mogočanju gibanja ter porodnih položajev, ki zmanjšujejo potrebo po prerezu oz verjetnost raztrganine.

Tako prerez kot običajno tudi raztrganina nato zahtevata kirurško pomoč, torej šivanje, ki ga opravi ginekolog-porodničar. Celjenje spontanih raztrganin ponavadi poteka bolje kot v primeru prereza. V obeh primerih pa ženski na predelu presredka ostane brazgotina.

Vezano na brazgotine kot posledice porodne poškodbe (poleg epiziotomij in raztrganin sem sodijo še brazgotine po carskem rezu in namestitvi epidualne anastezije) se žal ne zavedamo, da z brazgotino ženski ne ostane samo na zunaj viden in morda zgolj estesko moteč spomin na porod. Z njo ostane tudi fizična, čustvena in energijska travma, ki ostane zakljenjena v brazgotini, dokler se le-te celostno ne obravnava. Tu pa večina žensk ostane v slepi ulici, saj uradna medicina z obravnavo in zdravljenjem brazgotine zaključi, ko ginekolog 6 tednov po porodu ugotovi, da se je fizično brazgotina zacelila in da je ženska od tu dalje lahko spet spolno aktivna. In če se morda takrat ali kasneje ženska potoži, da ima zaradi poškodbe in posledične brazgotine kakšne težave, je običajno odpravljena, da tako je pač normalno po takem posegu in da naj se sprijazni s svojo omejitvijo.

V svoji praksi kot telesna terapevtka , voditeljica priprav na porod , porodna in poporodna dula srečam res ogromno žensk, ki so utrpele katero od zgoraj naštetih poškodb, največkrat pa prav tu obravnavano poškodbo presredka. Mnogo njih se je na spremembo v telesu navadilo in ji, ne glede na to ali je bolj ali manj moteča, ne posveča posebne pozornosti. Čeprav bi bilo dobro, da bi jo. In s tem prispevkom želim osvetliti zakaj.

Naj začnem s tem, da se s prerezom presredka poškoduje vezivno tkivo (fascija). Po tem tkivu pa po celem telesu potekajo tudi poti meridijanov (kanali življenjske energije Qi).

V področju presredka se nahaja zelo pomemben meridijan. Gre za Ren meridijan, poznan tudi kot conception vessel (dobesedni prevod plovilo spočetja). Spočetje pa je je vezano na naš ženski vidik, torej na našo yin esenco oziroma našo spolno energijo kot najmočnejšo ustvarjalno energijo v nas.

Ren meridijan je torej yin meridijan. Združuje in nadzoruje vse YIN meridijane (med drugim na primer meridijana Levic in Mehurja).

Ren meridijan se začne prav v presredku, teče čez genitalije in po sprednji sredinski liniji telesa navzgor preko trebuha in prsi, kjer se nato dvigne na sprednjo linijo vratu in se konča pod spodnjo ustnico.

Ren meridijan med drugim hrani in krepi Yin, ureja in nadzoruje genitalne organe ter mehur in sečevod, spodbuja in ureja spuščanje Qi-ja pljuč in sprejemanje Qi-ja v ledvicah, spodbuja preoblikovanje, transport in izločanje telesnih tekočin, krepi fascije, vezivna tkiva in membrane, ki povezujejo organe v telesu, krepi delovanje prebavnih organov, gornji del vpliva na dihanje in srce, vrat in ščitnico.

Poleg Ren meridijana na področju presredka in genitalij poteka tudi meridijan Ledvic, ki je prav tako yin meridijan. Ta shranjuje našo Esenco, katera med drugim upravlja rast, razvoj in staranje telesa, upravlja z reprodukcijo in reproduktivnimi organi ter s spolnim zorenjem, uravnava našo sposobnost da razumemo naše lastne potenciale, daje globlji uvid v svoje bistvo, notranjo moč in življenjsko pot, uravnava našo voljo.

Iz napisanega lahko vidimo, da prerez presredka poseže direktno v pot obeh navedenih meridijanov, kar pomeni, da preseka pretok življenjske energije (Qi-ja) po njem. To pa seveda vpliva na delovanje naših organov in telesa. Za nas ženske je še posebej pomemben vpliv na našo ustvarjalnost in rodila, še zlasti, če si v prihodnje želimo roditi še kakšnega otroka.

Poleg tega energijskega vidika brazgotine, ki preko prekinjene poti omenjenih meridijanov zelo vpliva tudi na naše čustvovanje, bi izpostavila še dve stvari, ki sta običajno glede te poškodbe spregledani, ena od njih pa tudi ni kaj prav dosti znana.

Prva stvar je čustvena travma.

Na površini ob pogovoru morda ne bo zgledalo kaj dosti, toda iz izkušenj vam garantiram, popraskajte malo globlje pod površino in našli boste nikoli povedane zgodbe o razočaranju, neslišanosti, nemoči, žalosti, jezi, občutkih nezadostnosti, prikrajšanosti za naravno izkušnjo in prvo nemoteno dojenje in povezovanje z otrokom, občutkih nespoštovanja, ponižanja, celo zlorabe. Pa še bi lahko naštevala, kaj vse so mi ženske že povedale, ko smo se v poporodnem času ob procesu integracije porodne izkušnje dotaknile njihovih brazgotin. Še veliko več pa se razkrije skozi komunikacijo, kadar ženska s tako poškodbo pride k meni na celostno obravnavo brazgotine, ki vključuje tudi telesni tretma. Četudi se torej navzven ne zdi, je ob takih poškodbah vedno prisotna čustvena travma, čeprav morda tako potlačena, da se je niti ženska sama do obravnave ne zaveda.

Druga stvar pa so fizične posledice brazgotine.

Te so v primeru epiziotomije ali raztrganine presredka lahko v obliki pekočega občutka ali občutka zategovanja okoli presredka in vhoda v nožnico, zlasti v primeru penetracije in izločanja blata. Lahko pride tudi do bolj napetega predela okoli nožnice in anusa, manjše sproščenosti ob izločanju blata in urina, urinske in fekalne inkontinence (zadrževanje urina in blata), do bolečin pri spolniem odnosu in/ali izločanju, manjše vzburjenosti in manjše vlažnosti med spolnim odnosom. Lahko vpliva tudi na pojavnost hemeroidov. Našteto vsekakor ni vse, kar lahko ženska zaznava kot posledico poškodbe.

Kar ponavadi ženske ne vedo, je pa precej problematično, je to, da je brazgotinsko tkivo, ki nastane na poškodovanem področju, živa stvar, in lahko preko fascialnega tkiva potuje po telesu in povzroča adhezije (zelo preprosto povedano – zlepi tkiva). Brazgotina na predelu presredka tako lahko povzroči adhezije na področju medeničnega dna, kar vpliva, da smo v tem delu bolj napete, da prihaja do nepojasnjenih bolečin v medenici, lahko tudi soprispeva ali poslabša težave z inkontinecno ali prolapsom maternice in mehurja. Izpostavila bi pa še adhezije okoli notranjega dela klitorisa (notranji del brecila, oba kraka in dve žlezi), ki niti tako majhen organ kot se zdi večini. Vse to vpliva na erektilno funkcijo klitorisa (torej sposobnost, da nabrekne) in delovanje obeh njegovih žlez, kar seveda vpliva na naš nivo vzburjenja in vlažnosti. S tem pa vpliva na kvaliteto našega spolnega življenja, za katerega vemo, da je zelo pomembna sestavina, ali pa vsaj začimba, partnerskega odnosa. Manj verjetno, pa vendar, se lahko zgodi tudi, da razraščeno brazgotinsko tkivo zlepi maternični vrat (verjetnost tega pojava je večja v primeru brazgotin po carskem rezu), kar prispeva k bolečim spolnim odnosom, lahko pa predstavlja tudi precejšnjo oviro pri naslednjem porodu.

Verjamem, da iz povedanega lahko ugotovimo, da niti prerez presredka niti raztrganina nista nedolžna stvar in da bi si v prvi vrsti preko načina vodenja poroda morali prizadevati, da do takih poškodb med porodom sploh ne bi prišlo. Na drugi strani pa tudi, da je žal tako, da je žensk s tako poškodbo veliko in da večina ostaja brez ustrezne podpore in obravnave, kjer bi se lahko zgodilo celostno zdravljenje brazgotine in njene zgodbe, skrite v njej.

Prav zato sem že pred časom razširila svojo terapevtsko prakso in se poleg celostne obravnave brazgotin po carskem rezu lotevam tudi celostne obravnave brazgotine po poškodbi presredka (epiziotomija ali raztrganina). To pa pomeni, da poleg poslušanja in čustvene integracije s pomočjo energijskih tehnik, izvajam tudi telesni tretma, ki je sestavljen iz različnih miofascijalnih in energijskih tehnik (med drugim tehnike sproščanja brazgotinskega tkiva MSTR, Bownove tehnike, energijskih telesnih procesov), kjer ročno sproščam brazgotinsko tkivo, tako z zunanje kot notranje strani.

Celotna obravnava je uokvirjena v širši kontekst, saj k svojemu delu vedno prinašam vsa svoja znanja in izkušnje, torej tudi s področja poroda in poporodnega obdobja, kar pripomore k večplastnemu razumevanju in predelovanju izkušnje.

Rezultati so zelo spodbudni.

Tule je nekaj zapažanj, ki mi jih poročajo zadovoljne stranke.

Poleg zmanjšanja ali odprave zategovanja oz pekočega občutka na področju presredka in nožnice, stranke opažajo bolj sproščene spolne odnose, lažje oziroma bolj sproščeno izločanje blata, večji občutek sproščenosti v medeničnem dnu, zlasti na predelu okoli brazgotine, zmanjšanje ali odprava bolečin v medenici (zlasti križnica), občutek, da je po telesu stekla energija (od spodaj navzgor), zmanjšanje ali odprava hemeroidov, manjša čustvena napetost glede pretekle porodne izkušnje in večja mirnost glede naslednje, celostno večje zadovoljstvo z občutkom v telesu.

Obravnavo brazgotine na tem tako zelo intimnem in občutljivem predelu se lotevam s še prav posebno skrbnostjo, spoštljivostjo in varovanjem intimnosti. Vsak dotik v zdravljenju bi že sam po sebi moral biti svet. To pa še posebej velja v primeru naših intimnih delov. Še toliko bolj, če so že utrpeli travmo.

Obravnave se zato lotevam z zavedanjem spredaj navedenega kot tudi tega, da je za vsako pravo zdravljenje najprej potreben občutek varnosti. Ta pa ni mogoč brez prehodnega občutka povezanosti. Zato v procesu strankam priporočam, da se ne hiti, pač pa, da slediva njenim občutkom, tako telesnim kot čustvenim. Zaradi tega delam tako, da pustim, da me vodi njeno telo ter njeni mentalni in čustveni odzivi. Z mano pa so ob tem, kot že zapisano, poleg terapevtskega znanja tudi vsa znanja in izkušnje, ki jih imam s področja izvajanja obporodne podpore.

Upam, da je ta prispevek osvetlil obravnavano tematiko z novih zornih kotov, kot tudi, kako je še mogoče ozdraviti porodno poškodbo in z njo povezano travmo. Četudi šele več ali celo mnogo let po porodu.

Želim si, da bi za to možnost izvedelo čimveč žensk, saj ta praksa glede poškodb presredka še ni znana. So pa ženske, ki imajo težave zaradi tega, zelo vesele, da pridejo do informacije.

Za vsako deljenje tega prispevka bodo tako, po moji izkušnji, poleg mene hvaležne tudi vse ženske, ki bodo na ta način izvedele za moje delo, in bodo lahko deležne zdravljenja, ki je za njih še mogoče (in lahko bi rekla tudi nujno) onkraj tega, kar je dostopno v uradni medicini.

Končujem s toplim povabilom, da me kontaktirate na številko 031432668.

Več informacij o brazgotinah in njihovi obravnavi najdete tu .

Zapis se v delu, ki pojasnjuje potek in vpliv meridijanov, naslanja na informacije s spletne strani Društvo Modrina .

KLEPET Z IRENO - POPORODNA PODPORA JE KLJUČ DO DOBREGA POČUTJA OTROKA IN MAME

Sat, 22 Oct 2022 20:28:35 GMT

V prvem klepetu z mano je ena od mnogih mamic, ki sem jim pomagala v času po porodu, z mano podelila svojo izkušnjo s poporodno podporo ter me povabila, da predstavim sebe, svoje delo in to, v kar verjamem - ko negujemo mamo, negujemo otroka.

Čeprav me je Kanita pred leti resda poklicala zaradi težav s krčki njenega par tednov starega dojenčka, sem jo nato na njenem domu obiskovala v sklopu paketa celostne poporodne podpore.

Ko je namreč v najinem prvem pogovoru izvedela, kaj vse jih lahko ponudim poleg terapije za dojenčka, se je za tako celostno podporo odločila, ker si je želela, da bi bila njena druga poporodna izkušnja drugačna kot prva.

Ta video sva posneli leto dni po mojih obiskih, ker tudi zate in tvojega otroka želiva najboljše.

Zato sva v tem videu zate spregovorili o tem, kaj ti lahko prinese moja poporodna podpora, kaj jaz pravzaprav sploh počnem, ter seveda zakaj, in kako to izgleda.

Vabljena k poslušanju.

PET T-JEV ZA SPROŠČUJOČO MASAŽO DOJENČKA

Fri, 21 Oct 2022 14:52:36 GMT

Dojenčki potrebujejo dotik ravno toliko kot mamino mleko. Zato je masaža dojenčka za tvojega malega sončka veliko več kot zgolj cartanje. Kako jo ponuditi tako, da bo zanj/o čimbolj prijetna?

Novorojeni dojenčki so precej občutljivi na mraz, saj še niso zmožni, da bi sami uravnavali svojo telesno temperaturo. Slednjo uravnavajo preko neposrednega telesnega stika z mamico. Zato je za čimbolj prijetno masažo dojenčka dobrodošlo, da se nanjo pripravimo s toploto.

V nadaljevanju z vami delim pet T-jev, kot jih je zbrala moja učiteljica poporodne podpore Julia Jones. S temi toplotami sem se tudi sama vedno opremila, preden sem masirala svoje otroke, ko so bili še majhni, enako pa vedno svetujem mamicam, ki jih poučujem masažo dojenčka.

Topla soba

Za masažo si izberite sobo, kjer ni prepiha, in jo po potrebi segrejte s kaloriferjem, električno pečjo ali nekaj v tem smislu. Temperatura nekoliko nad sobno temeraturo, torej okoli 24-25 stopinj, je ravno pravšnja.

Če niste prepričani, kako toplo je v sobi, je morda najbolje, da si tudi vi slečete obleko. Sama sem vedno masirala v spodnjem perilu, saj sem bila tako bolj pomirjena glede toplote, hkrati pa sem s tem dojenčku zagotovila več možnosti stika koža na kožo. In če je kdaj vmes ušel kak luli ali kaki, sem bila precej hitreje čista in suha.

Topla kopel

Če se vaš dojenček rad kopa (nekateri dojenčki kopel naravnost obožujejo), lahko masažo začnete s tem, da dojenčku najprej privoščite čofotanje v topli kopeli.

Sicer pa lahko samo napolnete kad z vročo vodo (ali pustite, da vroča voda teče v tuš kabini) in dojenčka masirate v kopalnici. Kopalnica je pogosto najtoplejši prostor v stanovanju in tudi voda je tam zmeraj pri roki za primer, da se dojenček vmes ponečedi. Zato je kopalnica tudi sicer eden najboljših prostoro, kjer lahko masiramo dojenčka. Para, ki se bo dvignila iznad kopeli, bo masažo naredila še bolj blagodejno. In ko dojenček po masaži potone v sladko spanje, se lahko mamica potem tudi sama sprosti in uživa v že pripravljeni topli kopeli ali pa pod toplim tušem.

Toplo olje

Če je vaše masažno olje v majhni plastični steklenički, jo lahko pred masažo za nekaj minut položite v skledo z vročo vodo. Sicer pa, preden začnete masirati, masažno olje, ki ga nanesete na dlan, najprej zagrejte med dlanmi tako, da nekaj trenutkov drgnete dlani druga ob drugo.

Tople roke

Preden se lotite masaže, je vedno dobrodošlo, da se prej povežete tudi s seboj in svojim telesom. To lahko storite s kakšno kratko sprostitveno vajo ali vizualizacijsko tehniko.

Začutite svoje roke in preverite, če niso morda hladne. Če so zelo hladne, si jih lahko pred začetkom masaže nekoliko segrejte tako, da pustite čez dlani nekaj minut teči dovolj toplo vodo. Sicer pa se bodo segrele tudi med tem, ko boste dlani drgnili z namenom, da med njimi segrejte masažno olje.

Ne pozabite, da je za masažo bolje, da imate nohte primerno pristrižene.

Toplo srce

Toplota in ljubezen, ki prihaja iz vašega srca in preko rok kot podaljška vašega srca do otroka, je nenadomestljivo in neprecenljivo zdravilo za otroka. In tudi za mamico.

In ne skrbite, ali boste masažico naredili "prav". Samo sprostite se in uživajte. Vi in vaš dojenček.

KAJ PA SO TEMELJI TVOJIH PORODNIH IZBIR?

Sat, 22 Jan 2022 17:58:06 GMT

Tvoje porodne izbire so stebri, na katerih sloni tvoja porodna izkušnja. Toda, preden postaviš te stebre, se je dobro vprašati, na kakšnih temeljih stojijo. Povedano drugače – da se boš lahko pripravila na porod, kot si ga sama želiš, je smiselno, da se najprej vprašaš zakaj si glede poroda želiš to, kar si želiš, in nato podvomiš v te razloge in jih raziščeš.

Še danes ne morem pozabiti tistega popoldneva, ko sva se s hčerko usedli za mizo in odprli učbenik za spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole, da ponoviva poglavje o tem, kako pridemo na svet.

Moje oči so se takoj ujele pod fotografijo iz porodne sobe, pri tistih vrsticah, kjer sem lahko prebrala, kako je mamica med porodom močno stiskala očkove pesti, ker jo je tako bolelo.

Nisem še niti prebrala do konca, ko sem lahko čutila vročico na mojih licih. Pa ne zato, ker bi se mi zbudil kak slab spomin na moje tri porode (bili so vendar čudoviti), pač pa zaradi razočaranja, da žal znova in še vedno dobivam potrditev, kako hitro nas tudi glede poroda začenjo programirati in učiti resnice, ki to niso. Ni čudno potem, kajne, da dokler same pridemo do nosečnosti in poroda, kupimo že toliko laži o porodu, dojenju in materinstvu, da nam za prešteti jih zdavnaj zmanjka ne samo prstov na rokah, pač pa tudi na nogah.

Recimo laži glede porodne bolečine, če se danes ustavim samo tu.

Zaznavanje bolečine je odvisno od mnogo dejavnikov, med drugim pa tudi od tega, koliko poznaš naravno delovanje telesa in pa seveda, kako sproščena kreneš v porod. Koliko zaupanja imaš vase, v svoje telo in tvojega otročička, ki je prav tako aktivno udeležen v porodnem procesu. Koliko zaupaš in koliko si sproščena, pa je odvisno tudi od tega, kaj o porodu zares verjameš. Kako boš dejansko telesno in čustveno doživela porod, je torej vsekakor povezano s tvojimi prepričanji, ki jih imaš glede poroda.

Če te torej vprašam, kakšen porod si želiš, me zanima, koliko tega, kar si želiš izhaja iz tega, kar ti je bilo o porodu predano od malega? Iz tega, kar o porodu pričakuješ, pa to pričakovanje temelji na nečem, kar morda ne drži? In koliko tvojih porodnih izbir je samo odgovor na tvoje projekcije, ki jih delaš izhajajoč iz porodnih izkušenj drugih?

Tvoje porodne izbire so stebri, na katerih sloni tvoja porodna izkušnja. Toda, preden postaviš te stebre, se je dobro vprašati, na kakšnih temeljih stojijo. Povedano drugače – da se boš lahko pripravila na porod, kot si ga sama želiš, je smiselno, da se najprej vprašaš zakaj si glede poroda želiš to, kar si želiš, in nato podvomiš v te razloge in jih raziščeš.

Presenečena boš, kako hitro se bodo začele tvoje želje spreminjati in kako drugače bodo izgledale tvoje priprave in, seveda, tudi tvoje porodne izbire.

In ker vem, da to zna biti cel izziv, te vabim, da pokukaš na mojo spletno stran , kjer najdeš kar nekaj podporne brezplačne vsebine, med drugim tudi pet predavanj o porodu .

Če boš potem ugotovila, da rabiš za izpoljujočo porodno izkušnjo iti še globlje dol skozi zajčjo luknjo do svoje resnice o porodu, grem z veseljem na potovanje s tabo in ti svetim po poti, da ti bo mnogo, mnogo lažje.

Za ogled online predavanj o porodu se lahko prijaviš tu .

Več o tem, kako te lahko podprem v času nosečnosti, poroda in po njem, najdeš tu .

Poveza ne vsebine

Rojstvo je praznik novega življenja in družine z zelo pomembno vlogo staršev v pričakovanju

Porod kot normalna, naravna in zdrava življenjska izkušnja

Porod brez strahu - priprave na porod po metodi, ki vrača zaupanje v žensko porodno moč

Zdravilo proti bolečini in strahu pred porodom
Samo vesele porodne zgodbe, prosim

Porod je tak, kot ga določi um

Zaupanje v porod je lahko krhka stvar

Zbogom porodna nočna mora, izbrala sem mirne valove rojevanja

Kaj v tvojem življenju doslej te je pripravilo na porod in čas po njem?

Marie Mongan - ženska, ki je svet rojevanja zavzela z mirnostjo

Porod ... si ti.

Moč pripovedovanja pozitivnih porodnih zgodb

Kako lahko rojevam bolj udobno?

Strah pred porodom prinaša darilo iz skrinje tvojega notranjega uma

STRAH PRED PORODOM PRINAŠA DARILO IZ SKRINJE TVOJEGA NOTRANEJGA UMA

Sun, 23 May 2021 15:44:07 GMT

Strah nas lahko navdahne in podpira pri tem, da krenemo k dejanjem in svoje šibkosti preobrazimo v našo moč. Če torej tvoje misli glede poroda spremlja strah, odpri skrinjo svojega notranjega uma, prisluhni svojim strahovom in jih razišči. Prinašajo ti darilo. Sporočajo ti, da je porodna izkušnja zate in tvojega otročka neznansko pomembna, in te vabijo k dejanjem, ki bodo zagotovila, da bo ta izkušnja za oba čimboljša.

Ena bolj pomembnih stvari glede poroda, ki se jo je dobro zavedati, je ta, da ne glede na to, kako velik izziv se nam zdi porod, in kaj nam v zvezi s porodom predstavlja največji problem, bodo naši strahovi in omejujoča prepričanja glede poroda, ki jih ponavadi pustimo odrinjene na stran, potlačene v skrivnostni skrinji našega podzavestnega uma, skozi naše porodno potovanje iz te skrinje priplavali na površino.

Ta strah glede poroda ni nujno na prvo oko povezan z rojevanjem, kot na primer, strah pred zapleti ali telesnim naporom in neugodjem. Gre lahko za veliko globje korenine strahu, ki raste iz naših temeljnih prepričanj o sebi in svetu. Eno takih, na primer, je, da nisem dovolj dobra. Ali pa, da ne bom sprejeta taka kot sem (z vsem, kar si zase želim).

Kako se to odraža pri porodu? Tako, na primer, da ne verjamemo v zmožnost rojevanja našega telesa, ali pa, da si pri zasledovanju naših porodnih preference ne upamo postaviti zase, če bi to pomenilo, da se naša izbira ne ujema s splošno sprejeto porodno prakso. Kot, na primer, da bi začutile, da želimo otroka poroditi v pokončnem in ne ležečem položaju, pa si tega ne upamo izraziti, saj to v splošni medicinski praksi vodenja poroda večinoma še vedno ni prakticiran položaj za rojevanje.

Če torej, ko pomisliš na porod, v svojem telesu začutiš najmanjši impulz, ki bi ga lahko razumela kot strah, ga nikar ne odrini, temveč odpri skrinjo svojega notranjega uma, prisluhni svojim strahovom in jih razišči.

Čeprav radi rečemo, da je strah sovražnik porodne sobe, v resnici to velja za posledice strahu, do katerih pride, če strahu pravočasno ne naslovimo z ustrezno pozornostjo. Sam strah kot čustvo, pa dejansko ni naš sovražnik, pač pa čustvo, ki nam pomaga, da se ognemo situacijam, ki so za nas neugodne.

Seveda je ob tem pomembno vedeti, iz kakšnih prepričanj raste ta strah. Včasih namreč strah raste iz prepričanj, ki so zgrajena na neki zmoti, na nečem, kar ne drži (na splošno ali za nas osebno), ali pa nam ne služi (več). Takrat se strah razreši že, ko uspemo ozavestiti in preseči ta prepričanja ter na njihovo mesto posaditi in vzgojiti nova, za nas podporna prepričanja.

Če torej strah razumemo pravilno, nam ta v resnici pomaga, da svoje šibkosti preobrazimo v svojo moč. Zato ne čakaj, da te bo nehalo biti strah poroda. In zato naj ti tudi ne bo nerodno, da si priznaš, da te je poroda strah. Kajti soočenje s strahovi je začetek odkrivanja vseh malih kamenčkov, ki ležijo na tvoji poti do čudovite porodne izkušnje, in ki čakajo, da te spotaknejo, če jih ne boš pravi čas opazila.

Ko prisluhnemo strahu in drugim čustvom glede poroda, prejmemo sporočilo v obliki občutka. Ta občutek naj pritegne tvojo pozornost in te povabi v raziskovanje tega, kar leži pod njim. Takrat se od telesa premakni k svojemu notranjemu umu in očisti svojo pot k izpoljnjujoči porodni izkušnji, podobno, kot očistimo gredico plevela, da lahko potem na njej zraste prelep cvetlični vrt.

Zakaj je to raziskovanje in notranje čiščenje tako pomembno? Ker nas ponavadi občutki, ki se rodijo iz strahu, ustavijo in odvrnejo od tega, da bi kaj ukrenili. Te občutke si namreč običajno razlagamo tako, kot da za nas obstaja neka nevarnost, ki se ji je sevad treba čim bolj izogniti.

Toda kaj pa, če je sporočilo strahu v resnici drugačno? Kaj, če nas je ta neprijeten občutek povabil k dejanju? Čudno, kot se lahko sliši, nas strah lahko navdihne in podpira pri tem, da krenemo k dejanjem. Prav dejanja, in ne izogibanje, so namreč najhitrejša pot, ki nas pripeljejo iz stanja strahu k uspehu. V tem smislu je naš strah nekaj podpornega, nekaj kar nas usmerja k dejanjem in ne znak naše šibkosti ali nekaj, česar naj nas bo sram in kar naj prezremo.

Če torej tvoje misli glede poroda spremlja strah, mu odprto prisluhni. Prinaša ti darilo. Sporoča ti, da je porodna izkušnja zate in tvojega otročka neznansko pomembna. Vabi te k dejanjem, ki bodo pomagala, da bo tvoja proodna izkušnja čimboljša za vaju oba.

Seveda ta dejanja ne bodo vedno lahka in prijetna. Morda boš ob tem potrebovala tudi podporo. A brez skrbi, z jasnim motivom in predanostjo, po potrebi pa tudi z ustrezno podporo, jih boš zmogla. In “nagrada” na koncu je velika.

Sama sem se pri soočanju s svojimi strahovi naslonila na metodo HypnoBirthing. Eno od najpomembnejših poglavij tega programa priprav na porod je bilo zame poglavje o strahu in omejujočih prepričanjih. S podporo HypnoBirthing tehnik sem lažje prepoznala svoja negativna čustva in omejujoča prepričanja glede poroda, jih nato raziskala, presegla in ob tem ugotovila, h kakšnim dejanjem me usmerjajo.

Verjamem, da te tehnike in orodja lahko podprejo tudi tebe. Da boš korak za korakom vse močnejša, tvoja pot do navdušujoče porodne izkušnje pa bo stlakovana trdneje in brez kamenčkov spotike.

Da bi te podprla pri raziskovanju tvojih strahov in pri prvh korakih grajenja udobnemu porodu podporne miselnosti, sem zate - kot darilo - posnela pet predavanj o porodu in HypnoBirthing metodi.

Za ogled online predavanj o porodu se lahko prijaviš tu .

Več o tem, kako te lahko podprem v času nosečnosti, poroda in po njem, najdeš tu .

Poveza ne vsebine

HypnoBirthing® : Rojstvo je praznik novega življenja in družine z zelo pomembno vlogo staršev v pričakovanju

HypnoBirthing®: Porod kot normalna, naravna in zdrava življenjska izkušnja

HypnoBirthing®: Porod brez strahu - priprave na porod po metodi, ki vrača zaupanje v žensko porodno moč

HypnoBirthing®: Zdravilo proti bolečini in strahu pred porodom
HypnoBirthing®: Samo vesele porodne zgodbe, prosim

HypnoBirthing ® : Porod je tak, kot ga določi um

HypnoBirthing® : Zaupanje v porod je lahko krhka stvar

HypnoBirthing® : Zbogom porodna nočna mora, izbrala sem mirne valove rojevanja

HypnoBirthing ®: Kaj v tvojem življenju doslej te je pripravilo na porod in čas po njem?

HypnoBirthing ® : Marie Mongan - ženska, ki je svet rojevanja zavzela z mirnostjo

HypnoBirthing ® : Porod ... si ti.

HypnoBirthing®: Moč pripovedovanja pozitivnih porodnih zgodb

HypnoBirthing® : Kako lahko rojevam bolj udobno?

TEBI, KI (SE) ROJEVAŠ

Tue, 27 Apr 2021 14:34:00 GMT

Rojstvo mame ni en sam trenutek, ko ti je tvoje dete prvič položeno na prsi, pač pa proces, prehod in preobrazba iz starega v nekaj novega, drugačnega. Je potovanje osebnega razvoja, kjer se marsikaj spremeni, preobrazi, poslovi in odide, in kjer se rodi toliko novega, čudovitega in neprecenljivega, kar si prej niti v sanjah nisi mogla zamisliti, da obstaja. Ta transformacija je, z vsemi izzivi, ki lahko pridejo med njo na pot, ena najbolj intenzivnih preobrazb v življenju ženske in hkrati izkušnja, ki je lahko za večino sodobnih rojevajočih (se) mamic veliko bolj naporna in polna izzivov kot porod sam.

Ko je malo dete izpod tvojega srca položeno na tvoja prsa in srce, se zgodi radosten in veličasten trenutek - rojstvo otroka.

Ta čudežen dogodek življenja v naši družbi pred in po porodu slavimo z obiljem mnogočesa. A vse premalo se zavedamo in prepogosto spregledujemo, da se z otrokom rodi tudi mama. Pravzaprav se rojeva.

Rojstvo mame namreč ni en sam trenutek, ko ti je tvoje dete prvič položeno na prsi, pač pa proces, prehod in preobrazba iz starega v nekaj novega, drugačnega. Je potovanje osebnega razvoja, kjer se marsikaj spremeni, preobrazi, poslovi in odide, in kjer se rodi toliko novega, čudovitega in neprecenljivega, kar si prej niti v sanjah nisi mogla zamisliti, da obstaja. Ta preobrazba, pot osebne rasti in razvoja (transformacija) je, z vsemi izzivi, ki lahko pridejo med njo na pot, ena najbolj intenzivnih preobrazb v življenju ženske in hkrati izkušnja, ki je lahko za večino sodobnih rojevajočih (se) mamic veliko bolj naporna in polna izzivov kot porod sam.

Kako to vem?

Ker že nekaj let takorekoč vsakodnevno sedim z nosečimi in novorojenimi mamicami pred in po porodu, najprej v njihovih dnevnih sobah ali na delavnicah, nato pa po porodu ob njihovih posteljah, in jih nežno, brez govora o tem, kaj je prav in kaj narobe, ter polna zaupanja in vere v Žensko, instinktivni porod in ženstveno materinstvo podpiram pri njihovih korakih, da vsaka zase, na sebi prijazen način, ustvari svoj edinstven recept mirnega, izpolnjujočega poroda ter nežnega in radostnega materinstva. Znotraj tako ustvarjenega prostora, ki ga pomagam graditi in čuvati kot svetega, začne cveteti nekaj najnežnejšega in hkrati najmogočnejšega na tem svetu. Ženska, ki se je prerodila in postala Mami.

Pot te Ženske se je začela že, ko je bilo njeno majceno dete še pod njenim srcem. Skupaj z novim življenjem pa je pod njenim srcem rasla tudi želja, da zase in otročka izkusi miren, nežen in izpolnjujoč porod, med katerim bo slišana in podprta, ter želja, da malemu bitju pod njenim srcem na drugi strani trebuščka postane najboljša Mami kot zmore.

In zato se je podala na potovanje, da uresniči to svojo srčno željo. Kot mali Ostržek, ki si je po vijugasti poti bližnjic, skušnjav, zmot, raznovrstnih prigod in preiskusov uresničil njegovo veliko srčno željo, da postane »pravi fantek«, se je tudi ona korak za korakom, izziv za izzivom prerodila in iz Ženske, katere srce si je tako zelo želelo postati mama, se je na koncu rodila čisto prava, sebi zvesta in najbolj edinstvena Mama.

Pot do izpolnitve te velike srčne želje je, vsaj v mojih očeh, ki dnevno opazujejo te transformacije pravih žensk iz pravega življenja, tudi v resnici največkrat podobna Ostržkovim prigodam. Marsikaj se sprva zdi prepričljivo in obetavno, a nato se izkaže, da so bile obljube samo obljube, predstave samo predstave in da so preproste stvari pogosto tudi vse prej kot preproste. Kaj kmalu se lahko ta mamica bodisi še v pričakovanju naraščaja bodisi že s štručko v naročju znajde sama, sedeč na »štoru«, z obupom v sebi in solzah na obrazu.

A tako kot Ostržek na svoji poti, da postane »pravi fantek«, ni bil sam, tako tudi ta mamica ne potrebuje skozi svojo zgodbo potovati sama, brez prave podpore in neslišana, v strahu, tesnobi in skrbeh, izgubljena, utrujena in celo izčrpana od vsega, kar jo je zasulo ali izzvalo na njeni poti. Tako kot vila v Collodijevi knjigi ali čriček v Disney-evi risanki o eni največjih preobrazb, kar jih pozna svet pravljic, lahko tudi z njo, ob ali na njeni rami, potujeta Vera in Zaupanje (z malho znanja in blagodejnih veščin ob strani, za vsak slučaj). Za manj negotovosti in bojazni ter več radosti, samozaupanja in več miru, ko in če je potrebno zaviti po malo manj jasnih stranskih poteh, ali pa zato, da po njih sploh ne bi bilo potrebno zaviti.

Če rada ustvarjaš in si sama pišeš svoje zgodbe življenja in želiš potovati skozi njih s čimveč samozaupanja, miru in radosti v srcu, ter pomirjujočim občutkom, da je lahko vsak hip, v kateremkoli koraku ob tebi nekdo, ki ti lahko prisluhne, te podpre, se tebe in tvojega otročka dotakne z zdravilnim dotikom in te, če to potrebuješ, tudi ljubeče in sočutno objame, potem bom počaščena, da te kot čriček na Ostržkovi rami spremljam na tvoji poti skozi tvojo Zgodbo o rojstvu, da boš Mir-na skozi porod in rojstvo mame , in ti to pot osvetljujem točno tako, kot to potrebuješ samo ti, Mir-na Mami .

Z ljubečnostjo

Irena

Miren porod, nežno rojstvo – ker je pomembno, kako (se) rodim

PREROJENA V VARNEM OBJEMU ROKE NEŽNOSTI

Fri, 09 Apr 2021 20:32:08 GMT

Da, skozi izzive včasih začutim težo, in da, solze tečejo. Izgubim ravnotežje in včasih tudi orientacijo in fokus. Takrat se ne počutim prav pomladansko cvetoče, pač pa bolj kot kako megleno aprilsko jutro. Toda izbiram, da ne ostanem v megli. Izbiram, da prosim za Roko v oporo, da spet začutim tla pod nogami in se v polni moči spet postavim v ravnotežje in se nato skozi korake stabilnosti in večje jasnosti, kaj si želim, premaknem proti tistemu veličastnemu, kar še nisem vedela, da je zame sploh možno, da sem.

Kako zelo drugačno postane življenje, ko ga začneš več opazovati in zaznavati s celim svojim bitjem in ga manj gledati in usmerjati z glavo. Ko se uspeš ustaviti, samo dihati in videti, na primer, v katerem letnem času je Narava, pa tudi ti.

Jaz vsako jutro najprej vdihnem energijo Pomladi. Energijo ponovnega vstajenja od tega, kar sem bila, k temu, kar dopuščam in izbiram, da sem ali postajam. Ta dan ali pa dan, mesec, leta, desetletje zatem.

Prav neverjetno, kajne? Da po (zimskem) počitku lahko zacvetim v nekaj novega, v nekaj večjega in močnejšega. Pa hkrati osupljivo lepega, nežnega in mehkega. In dovolj je, da to dopuščam in izbiram.

Zame kot Žensko in kot Mamo je zavedanje te možnosti izbire in izbire možnosti nenehnega in najrazličnejšega preporoda in dopuščanja, da se ta preporod zgodi, tisto, kar me hrani, da živim bolj izpolnjeno in radostno. In to kljub temu, da mi življenje sem in tja prinaša bolj ali manj velike in večplastne izzive v mojem zasebnem ali poklicnem življenju.

Da, skozi te izzive včasih začutim težo, in da, solze tečejo. Izgubim ravnotežje in včasih tudi orientacijo in fokus. Takrat se ne počutim prav pomladansko cvetoče, pač pa bolj kot kako megleno, deževno aprilsko jutro. Toda izbiram, da ne ostanem ne v megli ne v dežju. Izbiram, da prosim za Roko v oporo, da spet začutim tla pod nogami in se v polni moči spet postavim v ravnotežje in se nato skozi korake stabilnosti in večje jasnosti, kaj si želim, premaknem proti tistemu veličastnemu, kar še nisem vedela, da je zame sploh možno, da sem.

Ta Roka je včasih roka, ki ne pripada meni. To, da sprejmem to Roko, ta varen objem, mi omogoča, da razvijam nekaj, kar je v resnici ena največjih dragocenosti, ki jo lahko premoremo. Ranljivost. Ranljivost in razgaljenost pred svetom me naredi človeško, toplo in sočutno. In mnogo korakov bližje k lahkotnejšemu ustvarjanju in povezovanju. In zato torej tudi mnogo korakov bližje k tebi.

Prav vsak dan pa izbiram in vadim, da je Roka, ki me ujame v varen objem, tudi moja roka. Že zjutraj me poboža in me spomni, da sem ljubljeni Otrok Vesolja. To je moja prva misel, ko odprem oči. Ta nežnost, ki si jo naklonim, je moja izbira. Vsak dan znova. Vsako jutro in vsak večer. In vse večkrat tudi v mnogih trenutkih vmes. To je moja nevidna mišica ljubezni in nege do sebe, ki jo krepim in negujem vsak dan. In boljša kot je forma, bolj cvetim.

Saj veš, vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.

Pa ti? Si že nagruntala, kako v sebi zgraditi ta varen objem, kako najti to svojo Roko, ki nas, Mame, ujame tudi, ko ostanemo v megli in dežju same?

Pridi, te povabim, da greva na potovanje skupaj. Pa ne samo, da najdeva Roko Nežnosti, pač pa tudi Roko Moči, Miline, Vrednosti, Zaupanja in Povezanosti. S podporo teh rok je pot skozi ciklično prerojevanje Ženske v Mamo veliko lažja in gladka.

Da ne zamudiš vkrcanja, te vabim, da se pofočkaš tule in se bereva spet kmalu.

Ker si zares želim, da na tvoji poti skozi materinstvo v radosti in izpoljnenosti ne brstiš niti dneva manj.

Več o matrescenci lahko najdeš tudi tule

Matrescenca - pozabljeni prehod ženske v mamo

O vrtnicah in matrescenci

O VRTNICAH IN MATRESCENCI

Sun, 28 Mar 2021 01:00:21 GMT

Eden od korakov redefiniranja sebe kot ženske in mame je bil zame tudi trening facilitiranja matrescence, kjer sem podrobneje spoznala spregledan in napak razumljen prehod Ženske v Mamo - matrescenco. Razumevanje matrescence je tista manjkajoča vrzel in obenem most preko dveh bregov življenja Ženske po rojstvu otrok(a), ki nam pomaga, da kot Mame najdemo novo verzijo sebe, da se spet počutimo cele ter v svojem vsakdanu tako lažje najdemo srečo in zadovoljstvo.

Obožujem vrtnice in Vrtnice.

Na mojem vrtu in v mojem srcu imajo prav posebno mesto.

Obožujem njihovo milino in trdnost. Njihovo mehkobo in neustrašnost. Njihovo ranljivost in pokončnost. Njihovo omamnost in jasno postavljene meje. Njihovo sposobnost, da se - ob občudovanju in ljubeči negi - razprejo v vsej svoji osupljivi veličini, pa naj bodo njihovi popki sprva še tako majhni in čvrsto zaprti.

Morda zato s tako strastjo rada skrbim za njih, jih negujem in s hvaležnostjo uživam v njihovi veličastnosti.

Tudi kot Ženska rada rastem kot Vrtnica. Še posebej, odkar sem postala Mama.

Toda, kako rasti, kako cveteti v polnosti kot Ženska, po tem, ko sem postala Mama, in me življenje želi razpršiti na sto delov, se morda sprašuješ?

Slišim te.

"V vseh teh letih nege in skrbi, neprespanih noči, odrekanj sebi in prilagajanj doma, na delovnem mestu, poslu, partnerskem odnosu, razpeta med družino, kariero in spremenjenim odnosom s partnerjem, starši in (nekdanjimi) prijateljicami, sploh ne vem več, kdo sem, kaj si želim oziroma česa si še želim in česa si ne želim več, kakšne so sploh moje sanje in kaj me osrečuje. Izginila sem nekam in v tišini svojega notranjega bitja (kajti bog ne daj, da bi kdo vedel, kako se zares počutim tam znotraj), vozim slalom skozi zamere, zagrenjenost, razočaranja, občasne izbruhe jeze (nemoči) in "oh to, a bo že kdaj minila" utrujenostjo ter se sprašujem, kdaj se bo "Tista od prej" vrnila nazaj.

In kot da to ni dovolj, je skozi leta materinstva v meni zrasla senca, ki mi šepeta, kako bi se mogla potruditi še malo bolj, kako bi se mi godilo bolje, če bi znala biti bolj taka kot moja sodelavka ali prijateljica, in sem si itak sama kriva, ker pač nisem iz ta pravega testa, kako moram potrpeti samo še kako leto ali dve, da bodo otroci malo starejši, kako je služba mojega moža za nas pomembna in je moje sanje ne smejo ogroziti.... In ko samo poskušam, da bi naredila drugače, ta senca postane glasna in me postavi nazaj v kot. Pomanjšano in s sklonjeno glavo."

Nič več, draga moja. Nič več ni treba tega.

Bila sem tam. In včasih me še vedno odnese tja, ti kar naravnost priznam. Ampak zdaj vem, kako jaz postavim to Senco v kot, namesto da ona mene pošilja tja.

V sebi namreč zavedno in predano gojim poseben glas.

Danes mu lahko rečeva glas Vrtnice.

Ta glas me med žlobudranjem Sence povabi v varno zavetje, me objame s svojo mehkobo in me navdahne s svojo notranjo trdnostjo (stabilnostjo), zavedanjem lastne vrednosti in lastnih vrednot.

Da lahko kot Ženska, ki je postala Mama, rastem in se spreminjam v kogarkoli izbiram.

Da lahko odkrivam svojo tekom institucionalnega izobraževanja in neizprosnega dokazovanja v karieri potlačeno milino.

Da lahko pokažem svojo ranljivost, ob tem pa z jasno postavljenimi mejami hodim pokončno in neustrašno, v čevljih, ki pašejo meni in ne drugim. In če potrebujem pri tem objem in podporo, ne oklevam niti za trenutek, da pomaham mojim angelčkom, ki mi držijo prostor in napolnejo mojo posodo, iz katere črpam hrano za vse, kar sem.

Da negujem svoje otroke in dom, a hkrati razvijam tudi sebe.

Da gradim svoj posel, a si hkrati vzamem čas in obdarim svojo notranjo malo deklico in jo odpeljem na ure plesa, ki jo delajo živo in igrivo čez vse.

Da dajem, a se tudi ustavim in ležem k počitku, ko me moj cikel pokliče v zimovanje.

Da najdem sebe in postanem na novo napisana in cela, vsakokrat ko me spirala življenja skupaj z rastjo mojih otrok potegne v nov nivo njene orbite.

Eden od korakov gojenja tega glasu in redefiniranja sebe je bil zame tudi Mama Rising training, kjer sem spoznala spregledan in napak razumljen prehod Ženske v Mamo. Ta prehod, ki – tako kot vse, kar je ženstvenega - prihaja k nam v ciklih, ima ime. Matrescenca.

Razumevanje matrescence je, kot pravi moja mentorica in kreatorka Mama Rising formule Amy Taylor-Kabbaz, tista manjkajoča vrzel in obenem most preko dveh bregov življenja Ženske, ki nam pomaga, da kot Mame najdemo novo verzijo sebe, da se spet počutimo cele ter v svojem vsakdanu tako lažje najdemo srečo in zadovoljstvo. In to vsakič, ko nas življenje kot Mama zavrti v novo orbito, oziroma, vsakič, ko nas pripelje pred nov breg.

Kajti, ko enkrat postanemo Mame, poti nazaj ni več in dokler ne najdemo te brvi, tega mostu na drugo stran, tavamo nerazumljene, izgubljene, razpršene, nezadovoljne in neizpolnjene.

Ta most in korake čezenj v novo in ponovno celo verzijo tebe lahko zdaj kot facilitatorka matrescence delim s teboj.

Ker si srčno želim, da vsaka Ženska, ki je tudi Mama, v vseh sferah in vseh fazah življenja cveti v svoji polnosti, milini in neustrašnosti.

Če imaš dovolj šepetanja ali kričanja tvoje Sence, se bereva kmalu. In če me morda že celo večnost čakaš na bregu - hvala za tvojo potrpežljivost. Ne bo več dolgo in greva skupaj na drugo stran.

Z milino in neustrašnostjo. Z mehkobo in trdnostjo. Z ranljivostjo in pokončnostjo. Kot Vrtnica.

Moje povabilo v krog, kjer bomo sklenile roke, počastile ta naš prehod, se začele spoznavati z matrescenco, njenimi ključnimi elementi in orodji za čimbolj nežen prehod skoznjo ter nato druga ob drugi skupaj krenile na pot raziskovanja in postajanja cele na novo, sledi kmalu.

Vabljena, da mi slediš. Bom zelo počaščena.

Da ti moje povabilo ne uide ali pa da te dohiti še kakšen moj zapis o matrescenci, te vabim, da se mi pofočkaš tule .

Hvala za tvoje zanimanje in zaupanje. Se bereva.

Več o matrescenci lahko najdeš tudi tule

Matrescenca - pozabljeni prehod ženske v mamo

Prerojena v varnem objemu roke nežnosti

MATRESCENCA - POZABLJENI PREHOD ŽENSKE V MAMO

Sun, 28 Mar 2021 00:23:46 GMT

Ko ženska postane mama, se pred njo odpre potovanje skozi eno najmočnejših preobrazb v njenem življenju. Pot skozi to preobrazbo in celostno spreminjanje, ki se začne že v nosečnosti, pa ne zaznamuje samo prvih nekaj mesecev po porodu, pač pa se nadaljuje tudi po tem, ko se vrnemo nazaj na delo, ko morda menjamo poklic, ko naš otrok odide v vrtec ali šolo, ko opazimo, kako se je spremenil naš odnos s partnerjem, sorodniki, prijateljicami ter nenazadnje – odnos do nas samih. Zadnjo tako silovito in vseobsežno preobrazbo smo ženske doživljale v času najstništva. In tako kot adolescenca predstavlja prehod iz otroka v odraslega, matrescenca pomeni prehod ženske v mamo. Razumevanje tega prehoda je ključno za naše zdravje in izpoljnjujoče življenje. Kot ženske in kot mame.

Ko ženska postane mama, se pred njo odpre potovanje skozi eno najmočnejših preobrazb v njenem življenju.

Ta preobrazba se začne že v nosečnosti in se nadaljuje skozi mnoga leta materinstva. Žal pa je v današnji družbi popolnoma spregledana, napak razumljena in nepodprta s strani skupnosti.

Po porodu se namreč večina pozornosti usmeri v otročička, od mamice pa se neizrečeno pričakuje, da se čimprej vrne k svoji “stari” varianti sebe. Ob tem pa tudi, da vsak trenutek žari od sreče ter uživa v vsakem trenutku materinstva, kakor da v njenem življenju ne obstaja prav nič drugega.

In čeprav otrok res prinese toliko veselja in ljubezni, z materinstvom v svoje življenje ne prejmemo samo tega otroka in vseh sprememb, ki jih dete prinese s seboj, pač pa tudi veliko spremembo nas samih. Tako da bo kar držalo, kar pravijo.

Materinstvo spremeni vse. Vse pore in vse sfere našega življenja kot ženska.

Z otrokom se torej na novo rojevamo tudi me same.

Toda kdo je ta nova jaz in kako se rojeva?

Odkrivanje nove podobe in oblike sebe po vstopu v materinstvo terja čas. Pa tudi veliko sočutja do sebe, medtem, ko spoznavamo, kako so se spremenile naše sanje, naši odnosi, naši pogledi na sebe in svet.

Pot skozi to preobrazbo in celostno spreminjanje pa ne zaznamuje samo prvih nekaj mesecev po porodu, pač pa se nadaljuje tudi po tem, ko se vrnemo nazaj na delo, ko morda menjamo poklic, ko naš otrok odide v vrtec ali šolo, ko opazimo, kako se je spremenil naš odnos s partnerjem, sorodniki, prijateljicami ter nenazadnje – odnos do nas samih.

Zadnjo tako silovito in vseobsežno preobrazbo smo doživljale v času najstništva. In tako kot adolescenca predstavlja prehod iz otroka v odraslega, matrescenca pomeni prehod ženske v mamo.

In čeprav so vsa ta leta matrescence na eni strani lahko eni najbolj srečnih trenutkov v našem življenju, so hkrati obenem lahko tudi zelo naporna. Ob tem se nam bo morda, tako kot kakemu najstniku, zdelo, da se te tegobe in preizkušnje dogajajo samo nam. Toda naj ti prišepnem – skozi to potovanje gremo vse mame, veš. Samo, da v resnici ne govorimo kaj dosti o tem.

Razumevanje tega prehoda je torej ključen korak, da se ženske po vstopu v materinstvo znova počutimo cele in zadovoljne.

Zakaj cele, sprašuješ?

Vidiš, stvar je taka.

Kot pravi moja mentorica proučevanja matrescence Amy Taylor-Kabbaz, se ženske ob rojstvu otroka razcepimo na dva dela – na to, kar smo nekoč bile, in Mamo. V tem okviru matrescenca predstavlja potovanje (in preobrazbo) od tega razcepa pa do trenutka, ko spet postanemo cele - na nov način.

In ta čas, ko smo ujete v tem medprostoru je za nas resnično lahko velik izziv - ko se iz dneva v dan borimo same s seboj. In s tem, da se na eni strani (obupno) oklepamo tega, kar smo bile nekoč, pred rojstvom naših otrok, in da na drugi ne vemo, kaj od tega, kar smo bile doslej, spustiti, da odide, in kdo ob tem potem sploh še smo.

Prav zato je tako pomembno, da ženske vemo za matrescenco in je razumemo. Brez tega vedenja se namreč - osamljene v tišini našega notranjega sveta - na nek način utapljamo (natančno tak je bil moj občutek, preden sem razumela, kaj se mi v resnici dogaja). Izgubljene smo med dvema svetovoma, misleč, da je nekaj narobe z nami. In kot da nam manjka nek naš bistven del, nek višji smisel ali poslanstvo. Medtem pa se, z bistveno manj viri podpore, kot smo jo nekoč črpale iz “vaškega” načina življenja, na vse pretege trudimo, da smo seveda kar najboljše mamice svojim otrokom in da nam uspe izpeljati vse vsakodnevno zastavljene naloge, cilje in pričakovanja tako, kot da bi imele najmanj deset parov rok. In to kljub temu, da si narava materinstva nikoli ni zamislila kot naloge za zgolj eno osebo (noro, kajne?). Le kako naj sodobne mame ob vsem povedanem torej čutimo zadovoljujočo izpolnjenost?

Verjamem, da je skrajni čas, da prekinemo to osamljeno utapljanje, razcepljenost in samo-tišino in se v našem razburkanem morju z nogami končno dotaknemo tal. In počastimo to našo globoko notranjo spremembo, ki nas zaznamuje telesno, čustveno, duševno, duhovno, socialno, kulturno in ekonomsko tako intenzivno, da dejansko lahko govorimo o spremembi naše identitete.

Ta počastitev, ki je bila nekoč del podpore, ki jo je skupnost nudila ženski ob vstopu v materinstvo, je prvi in resnično opolnomočujoč korak k temu, da se na novo sestavimo v celoto.

Vabljena, da mi slediš. Bom zelo počaščena.

Da ti moje povabilo ne uide ali pa da te dohiti še kakšen moj zapis o matrescenci, te vabim, da se mi pofočkaš tule .

Hvala za tvoje zanimanje in zaupanje. Se bereva.

Več o matrescenci lahko najdeš tudi tule

O vrtnicah in matrescenci

Prerojena v varnem objemu roke nežnosti

MATERINSKI DAN - KAJ PA DAN ZATEM?

Sat, 27 Mar 2021 21:54:47 GMT

Ob materinskem dnevu sem razmišljala o tem, kako kot družba vrednotimo materinstvo tistih preostalih 364 dni v letu, ki sledijo prazniku mam.

Danes obeležujemo materinski dan in poklanjamo zahvale našim mamam. In tiste, ki smo, tako ali drugače, mame, prejemamo tudi poklone.

Lepo je dobiti šopek, kajne? Meni je hčerka skreirala čisto svojega. Z vejico češnjevih popkov, ki so me čisto omamili.

Toda sprašujem se... kaj pa jutri?

Kje bomo mame jutri? Kako nas bodo cenili, častili in podpirali jutri? In pojutrišnjem? Pa dan zatem... vse do naslednjega marca? Pa ne samo v domači kuhinji, pač pa tudi na delovnem mestu, v poslu, družbenem udejstvovanju, izobraževanju, znanosti in kar je tega.

Verjamem, da je naša družba do materinstva v resnici zelo dvolična in mačehovska.

Za nas, mame, postavlja tako visoka merila, ki jih še kakšna čisto prava boginja ne bi zmogla doseči, na drugi strani pa nam, mamam, odreka vso podporo, da bi lahko vsa ta pričakovanja sploh dosegle. In nas za nameček pušča v tistem “ne dovolj dobra” občutku (ali kateri od njegovih različic), kakor da smo same krive za to.

Kot ženskam nam moli pred nos korenčka v obliki enakih možnosti pri izobraževanju, karieri in političnem udejstvovanju, nato pa nas ošvrkne takoj, ko se rodi naše drago dete. In vsakič, ko skušamo seči po trenutkih zase, po naših sanjah, po samorealizaciji, po izbirah,za katere čutimo v trebuhu, da so prave za nas, se znova in znova zaletimo v to nevidno steno.

Ta stena ima ime.

Reče se ji materinski zid.

In obenj treščimo še veliko prej kot ob t.i. glass ceiling (stekleni strop), ki nas postavlja v drugorazreden položaj na primer v naši karieri.

Danes morda prejemamo in podarjamo rožice. Toda da ne bo pomote - družba, v kateri živimo, niti ne ceni niti ne časti ne mater ne materinstva.

Če mi ne verjamete, se mi pridružite kak dan pri mojem delu. Stopite v porodne sobe in, če res zmore vaše srce, v domove novorojenih mam.

Sočutna družba se rojeva v nedrjih mam. Da so ta nedrja zmožna roditi sočutje, morajo sočutje in podporo prejeti tudi sama. Pa ne samo sočutje in podporo. Tudi priznanje in počastitev. Vredno Kraljice.

Pa ne samo za en dan.

Vsem mamam danes šepetam ... vem, kako ti je. Kako te boli, da si pozabljena in spregledana vseh teh preostalih 364 dni v letu.

Pa ne za vse zloženo perilo, skuhana kosila, domače šolske naloge, neprespane noči in potolažene solze tvojih otrok...

Pač pa za vse trenutke, ko si se še malo bolj izgubila, še malo bolj odrekla sami sebi, se še malo bolj pomanjšala, se postavila še malo bolj zadaj, se naredila še bolj perfektno, se potrudila še malo bolje, da bi ja že bila ferdamano dovolj dobra za vsa ta nečloveško postavljena pričakovanja do tebe.

Kar je dovolj, je dovolj.

Čas je, da nosimo svoje glave visoko in s krono, kot tale narcisa z mojega vrta (ujela sem jo prav zate, veš).

Čas je, da podremo ta materinski zid in se dvignemo nazaj tja, kjer smo bile čaščene vsak dan.

In če čutiš tole v vsaki celici tvojega bitja, ti prišepnem še, da prav kmalu odprem pozabljeni krog prehoda onkraj zidu, preko katerega bomo skupaj stopile na pot k novi realnosti, kjer bo vsak dan čimbolj vesel materinski dan. V vseh dimenzijah tvojega življenja.

Kako je lahko še boljše kot to?

Objem in globok hvaležno-ponižen poklon, draga Mama.

KAKO LAHKO ROJEVAM BOLJ UDOBNO?

Sun, 07 Mar 2021 20:17:23 GMT

Dojemanje bolečine je zelo individualna in v resnici (na srečo) spremenljiva stvar, ki pa je za vse nas odvisna od našega čustvenega razpoloženja, miselne naravnanosti in tega, čemur naš um v določenem trenutku posveča pozornost. Kam torej usmerjaš svojo pozornost, ko razmišljaš o porodu?

Način, kako razmišljaš in čustvuješ glede rojevanja in kako se tvoje telo odziva na te misli in občutke, je neposredno povezan s tem, koliko neudobja (bolečine) občutiš med porodom.

Ko rojevaš, je zato zate vsekakor velikega pomena, da za začetek razumeš, da je vse, kar doživljaš, normalno in da se ti ničesar ni treba bati. To razumevanje ti omogoča, da med rojevanjem preusmeriš svojo pozornost (fokus) in tako fizične občutke doživiš na drugačen način (s tem pa spremeniš tudi čustveno doživljanje).

Dojemanje bolečine je namreč zelo individualna in v resnici (na srečo) spremenljiva stvar, ki pa je za vse nas odvisna od našega čustvenega razpoloženja, miselne naravnanosti in tega, čemur naš um v določenem trenutku posveča pozornost. Morda se spomniš kakšne situacije, ko se nisi počutila dobro (recimo, da te je bolela glava, hrbet ali trebuh ali pa da si bila potrta, razočarana, razdražena), pa si imela veliko stvari za opraviti, in si (namesto, da bi mislila na trebuh oziroma na to, kar te teži) z osredotočanjem na delo uspela preiti skozi tako počutje, nato pa te je v trenutku, ko si svoje misli usmerila na slabo počutje, le-to čisto sesulo? Vidiš, vsa stvar je torej v tem, kje je tvoja pozornost.

Kaj to pomeni za porod?

Če o rojevanju razmišljaš kot o največji nočni mori, se med porodom ubadaš s tem, kakšen grozen popadek si ravno preživela in kakšen bo šele naslednji in kako nikakor ne boš zmogla še skozi vse naslednje, potem bo tvoja izkušnja postala izčrpavajoča, utrujajoča in zelo napeta. Zato bo zate namesto tega, da se fokusiraš na to, kako boleč je porod, v veliko večji doprinos to, da se vprašaš, s čim si lahko pomagaš, da ti bo skozi porod udobno oziroma udobneje.

Za udobnejši porod tvoj fokus torej igra pomembno vlogo.

Ženska, ki je sposobna uzreti svoja porodna občutja kot del normalnega procesa rojevanja, ki je pomirjena s tem, kar doživlja, in se zaveda, da se ne rabi boriti proti tem občutkom, je veliko lažje kos porodnemu izzivu. Intenzivnost poroda namreč lahko doživlja brez strahu, z zavedanjem, da so občutki normalni in naravni, hkrati pa se je zmožna opomniti, da je vse kar potrebuje le to, da se sprosti in se s telesom prepusti temu procesu. Potem porod ni več nekaj, proti čemur se bojuje, pač pa porod postane izkušnja, ki jo lahko obvladuje.

Po vsem zgoraj zapisanem lahko torej rečemo, da sta sposobnost pozitivnega usmerjanja pozornosti in integracija porodu podporne miselne naravnanosti ena od ključnih gradnikov izpolnjujoče porodne izkušnje. Tega se zaveda tudi filozofija HypnoBirthing priprav na porod. Zato je v centru teh priprav prav krepitev takega mindset-a, ki našo pozornost usmerja tako, da porod doživimo bolj mirno, nežno, radostno in udobno.

Več o tem izveš skozi pet predavanj o porodu in HypnoBirthing metodi, ki sem jih zate pripravila kot darilo in povabilo v prve korake grajenja udobnemu porodu podporne miselnosti.

Za ogled online predavanj o porodu se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na .

Več o tem, kako te lahko podprem v času nosečnosti, poroda in po njem, najdeš tu https://www.mir-na.si/obporodna_podpora

Poveza ne vsebine

HypnoBirthing® : Rojstvo je praznik novega življenja in družine z zelo pomembno vlogo staršev v pričakovanju

HypnoBirthing ® : Porod je tak, kot ga določi um

HypnoBirthing® : Zaupanje v porod je lahko krhka stvar

HypnoBirthing® : Zbogom porodna nočna mora, izbrala sem mirne valove rojevanja

HypnoBirthing ®: Kaj v tvojem življenju doslej te je pripravilo na porod in čas po njem?

HypnoBirthing ® : Marie Mongan - ženska, ki je svet rojevanja zavzela z mirnostjo

HypnoBirthing ® : Porod ... si ti.

HypnoBirthing®: Moč pripovedovanja pozitivnih porodnih zgodb

MOČ PRIPOVEDOVANJA POZITIVNIH PORODNIH ZGODB

Fri, 05 Mar 2021 00:00:00 GMT

Za ženske, še zlasti pa nosečnice, je veliko bolj kot to, da poslušajo o slabih porodnih izkušnjah, pomembno to, da poslušajo pozitivne, opolnomočujoče, radostne porodne zgodbe. Zakaj?

Dandanes ni težko, da ti pride na ušesa kakšna naporna, neprijetna porodna zgodba. Dobre porodne zgodbe pa slišimo manj pogosto. Kako to?

Morda je razlog v tem, da je ženski, ki bi rada spregovorila o svoji pozitivni izkušnji, celo nerodno, da ne bi v skupini, kjer se delijo večinoma neprijetne izkušnje, morda prizadela katero od mamic, ko bi z navdušenjem govorila, kako je bil njen porod nekaj najbolj fantastičnega, kar je doživela, in da komaj čaka, da to ponovi.

Da ne bo pomote. Ženske potrebujemo podeliti svojo porodno izkušnjo. Potrebujemo spregovoriti o tem, kaj smo doživele. Naj bo izkušnja neprijetna ali opolnomočujoča. Na ta način izkušnjo - ob ustrezni podpori in poslušalcu - integriramo. To pa je eden ključnih korakov poporodne obnove in celjenja (healing).

A za nosečnice je veliko bolj kot to, da poslušajo o slabih porodnih izkušnjah, pomembno to, da slišijo dobre, opolnomočujoče, lepe porodne zgodbe.

Zakaj?

Če ves čas poslušamo negativne porodne zgodbe, v katerih je ponavadi mogoče slišati kar precej o medicinski intervenciji, potem si ustvarjamo prepričanje, da brez te intervencije ženske nismo ne sposobne roditi, ne biti varne pri tem.

Dojemanje, da nismo ne poroda sposobne, ne med njem varne, pa je nevarno. To dojemanje je namreč tisto, ki nas skozi porod upočasni, zaustavi in doda bolečino. Naslednji korak od tu je strah, ki zavre izločanje oksitocina, hormona, ki je potreben, da se maternica krči. In žalostno je, da ženske na tak način v resnici že v samem začetku porodne zgodbe uročijo same sebe. Ne verjameš, da zmoreš, in potem res ne zmoreš. V tem smislu medicinske intervencije dejansko otežujejo porod in ga ogrožajo še preden se ta sploh začne. Hkrati pa tudi tistim, ki obkrožajo žensko med porodom, rušijo zaupanje vanjo in v sposobnosti njenega telesa in narave.

Pozitivne porodne zgodbe, kjer ženske rojevajo s svojo močjo in medicinsko oskrbo kot stranskim opazovalcem ali pa celo kot izključeno stranko (kadar gre za porod doma), krepijo moč (sposobnost) in pravico sodobne ženske, da rojeva spoštljivo in intimno, naravno in brez invazivnega (in nepoučenim parom pogosto prikritega) vmešavanja v njeno telo in telo otroka. S tem pa svojo moč ženske krepimo tudi kolektivno in tako spreminjamo zavest o lastni vrednosti in sposobnosti.

Zato je dobrodošlo, da čim večkrat in čimbolj glasno govorimo o dobrih porodnih izkušnjah. Morda celo o tem, kako je porod lahko dogodivščina (moja tretja zgodba se bere kot romantična komedija), vsekakor pa opolnomočujoč, senzualen, pa tudi izziv, s katerim smo se srčno in samozavestno soočile, tudi ko morda ni vse teklo gladko ali idealno po knjigi.

Jaz svoje porodne zgodbe nosim ljubeče v jedru svojega srca. Grejejo me in mi dajejo moč vsak dan.

Ne, nisem imela zgolj sreče. Imela sem in imam vero. Verjamem, da je porod, ko so za to izpolnjeni zakoni narave, lahko neverjetno čudovit. Veličasten. In ne, ni ne naivno, ne neumno, ne lahkoverno verjeti, da je porod preprosto lep. Da je rojstvo lepo.

Prav deljenje in prikazovanje lepih porodnih zgodb in podob ter gojenje zaupanja in vere v porodno moč in lepoto instinktivnega poroda so eni od razlogov, da imajo HypnoBirthing priprave na porod tak uspeh že trideset let. S svojo filozofijo, orodji in tehnikami HypnoBirthing namreč postavi temelje, da spreobrnemo našo miselno naravnanost ter porod in žensko v njem začnemo gledati z druge perspektive. Od tu pa se spremeni to, kar smo pripravljene narediti za to, da bo naša porodna izkušnja izpolnjujoča. In na koncu se prav zato spremeni tudi način, kako porod doživimo.

Na prelepe porodne zgodbe, torej. Naj jih slišimo čim več. Iz srca ti želim, da svojo doživiš in ponosno poveš tudi ti.

In če kreiranje svojih zgodb rada držiš v svojih rokah, te vabim, da prisluhneš petim brezplačnim predavanjem o porodu, kjer ti povem še kaj več o moči pozitivnih porodnih zgodb in o tem, kako te pri kreaciji tvoje porodne zgodbe lahko podprejo HypnoBirthing priprave na porod.

Za brezplačen ogled online predavanj o porodu se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na .

Več o tem, kako te lahko podprem v času nosečnosti, poroda in po njem, najdeš tu https://www.mir-na.si/obporodna_podpora

Poveza ne vsebine

HypnoBirthing® : Rojstvo je praznik novega življenja in družine z zelo pomembno vlogo staršev v pričakovanju

HypnoBirthing ® : Porod je tak, kot ga določi um

HypnoBirthing® : Zaupanje v porod je lahko krhka stvar

HypnoBirthing® : Zbogom porodna nočna mora, izbrala sem mirne valove rojevanja

HypnoBirthing ®: Kaj v tvojem življenju doslej te je pripravilo na porod in čas po njem?

HypnoBirthing ® : Marie Mongan - ženska, ki je svet rojevanja zavzela z mirnostjo

HypnoBirthing ® : Porod ... si ti.

POROD ... SI TI.

Thu, 04 Mar 2021 23:29:18 GMT

Pogosto se zgodi, da ženske glede poroda čutijo, da je to nekaj, kar se jim zgodi, in ne nekaj, kar ustvari in izpelje njihovo telo. Da je to nekaj, kar ne prihaja iz njih, pač pa nekaj, kar pride nad njih. Ne na umski ne na telesni ravni se ne počutijo povezane s porodom in zato v njem ne zmorejo biti polno prisotne. Do te nepovezanosti prihaja zaradi strahu in nezmožnosti, da bi se zares globoko sprostile, povezale s svojim telesom oziroma bile v stiku z njim, zaupale vanj in vase ter se prepustile izkušnji. Toda, če se zmoreš sprostiti in prepustiti, potem se v porod lahko dejansko potopiš. Postaneš porod sam.

Ko spregovorim o svojih pozitivnih porodnih izkušnjah in tehnikah, ki so mi pomagale, da sem porode svojih treh otrok doživela precej drugače kot jih, žal, še vedno doživi večina današnjih žensk, sem včasih sprejeta tudi s pomisleki in zadržanostjo. Predvsem pa z vprašanjem, kaj je tista skrivnost, da porod doživiš pozitivno in v njem morda celo - za marsikoga nezaslišano - uživaš.

V resnici za to ne obstaja kak magičen urok. Niti ni neke edine prave poti ali načina, ki bi ženski zagotovil, da bo njen porod tako nežen in miren, kot to lahko na video posnetkih vidijo pari, ki se udeležijo priprav na porod po metodi HypnoBirthing.

Edina stvar, v katero sem prepričana, je v bistvu ta, da verjamem, da se da porod doživeti (zelo) pozitivno in da obstaja mnogo načinov, kako to doseči. In seveda, da smo v resnici ME tiste, ki odločamo o tem, ali je izkušnja za nas pozitivna ali ne.

In kaj imajo skupnega vse tiste ženske, ki vam bodo o svojih porodih govorile z nasmehom, navdušenjem in žarom v očeh?

V času poroda so vse bile V sami izkušnji rojevanja.

In kaj to pomeni?

Pogosto se zgodi, da ženske glede poroda čutijo, da je to nekaj, kar se jim zgodi, in ne nekaj, kar ustvari in izpelje njihovo telo. Da je to nekaj, kar ne prihaja iz njih, pač pa nekaj, kar pride nad njih. Ne na umski ne na telesni ravni se ne počutijo povezane s porodom in zato v njem ne zmorejo biti polno prisotne. Do te nepovezanosti prihaja zaradi strahu in nezmožnosti, da bi se zares globoko sprostile, povezale s svojim telesom oziroma bile v stiku z njim, zaupale vanj in vase ter se prepustile izkušnji.

Toda, če se zmoreš sprostiti in prepustiti, potem se v porod lahko dejansko potopiš. Postaneš porod sam.

Biti v porodni izkušnji občutimo tako, kot da bi cele, tudi s telesom, vstopile vanjo. Zaznavamo različne občutke in se skozi njih premikamo z dihom, lahko tudi glasom in gibom, ki spontano prihaja iz nas, našega telesa. V takem stanju se um in telo povežeta in poroda tedaj ne čutiš kot nekaj, kar se zgodi nad tabo ali kot neklaj, nad čemer nimaš nobene kontrole, pač pa kot nekaj, kar se zgodi v tebi. Porod … si ti.

Od tu dalje porod lahko začne postajati nekaj resnično lepega, čudovitega, navdihujočega, izpolnjujočega in celo orgazmičnega. In če so te besede zate premočne, je morda dovolj, da rečemo, da porod takrat postane nekaj pozitivnega.

A redko se zgodi, da ženska kar samo po sebi zdrsne v porod in je zmožna, da se kar iz nič potopi v globoko sproščenost. Kajti večina nas je bila od malega učenih, da je porod grozna, boleča in nič kaj dostojanstvena izkušnja, ki jo moramo pač pretrpeti. Zaradi tega so naši možgani sprogramirani, da nas “varujejo” pred porodom. To pa je, iskreno povedano, zadnja stvar, ki jo pri porodu potrebujemo.

Da bi porod lahko doživele kar se da pozitivno, moramo torej na učinkovit način zamenjati vse negativne informacije o porodu, ki jih je doslej vsrkal naš um, in jih nadomestiti z nečim za naš um in telo bolj blagodejnim in opolnomočujočim.

Te nove ideje in podobe pa moramo nato tudi utrditi z nečim oprijemljivim (kot na primer porodnimi zgodbami in posnetki), z edukacijo, z izbiro za nas ustreznega porodnega okolja, in s tem, da se naučimo tehnik in orodij, ki nam bodo pomagali krmariti skozi porodni proces. To so koraki, s katerimi zgradimo temelje naše pozitivne porodne izkušnje.

Potem pa so seveda tu še tiste ključne začimbe izpolnjujoče porodne izkušnje. Intimnost, tema, dotik, neverbalna komunikacija, odklop razmišljajočega uma, neprekinjena čustvena in fizična podpora, občutek varnosti, slišanosti in ljubljenosti. To so tiste skrivne sestavine, ki nam bodo pomagale, da bomo V izkušnji in ne IZVEN nje (dasiravno ne jamčijo, da bo izkušnja zares orgazmična ali popolnoma spokojna).

Torej, draga noseča mamica, kaj je tvoja izbira (ja, IZBIRA)?

Boš svoj porod doživela V izkušnji ali IZVEN nje?

Če si izbrala, da je porod zate nekaj, v kar si se pripravljena potopiti, te vabim, da prisluhneš petim brezplačnim predavanjem o porodu, kjer ti zaupam prve korake k temu, da zase zgradiš temeljne kamne pozitivne porodne izkušnje ter kako te lahko HypnoBirthing priprave na porod podprejo, da se že pred porodom potopiš v mirne valove rojevanja in nato tekom poroda rojstvo svojega otročička doživiš kar se da izpolnjujoče, mirno in radostno (ne glede na pot, po kateri zavije).

Za brezplačen ogled online predavanj o porodu se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na .

Več o tem, kako te lahko podprem v času nosečnosti, poroda in po njem, najdeš tu https://www.mir-na.si/obporodna_podpora

Poveza ne vsebine

HypnoBirthing® : Rojstvo je praznik novega življenja in družine z zelo pomembno vlogo staršev v pričakovanju

HypnoBirthing ® : Porod je tak, kot ga določi um

HypnoBirthing® : Zaupanje v porod je lahko krhka stvar

HypnoBirthing® : Zbogom porodna nočna mora, izbrala sem mirne valove rojevanja

HypnoBirthing ®: Kaj v tvojem življenju doslej te je pripravilo na porod in čas po njem?

HypnoBirthing ® : Marie Mongan - ženska, ki je svet rojevanja zavzela z mirnostjo

MARIE MONGAN - ŽENSKA, KI JE SVET ROJEVANJA ZAVZELA Z MIRNOSTJO

Mon, 22 Feb 2021 20:54:56 GMT

Z vero in zaupanjem v naravo, žensko telo in moč uma je Marie Mongan v svet ponesla novo paradigmo rojevanja, ki danes s tridesetletno tradicijo pod imenom HypnoBirthing letno podpira približno 250.000 nosečih parov širom celega sveta. Metodo v tujini pozna tudi mnogo porodnišnic, med edukatorji te metode pa so ponekod tudi babice in zdravniki. V Sloveniji se je zgodba začela pisati leta 2017 in od takrat se je tudi v naših porodnišnicah zgodilo že kar lepo število porodov, kjer je pare podprl ta edinstven in celostno zasnovan program priprave na porod.

Marie Mongan je bila izjemna ženska, ki je s svojim delom svet rojevanja zavzela z mirnostjo.

Njeno zgodbo si med drugim lahko preberete v tem članku , objavljenem v The Washington Post , ki ga delno povzemam in v prirejeni obliki delim v nadaljevanju.

Celosten program priprave na porod, ki ga je ustvarila Marie Mongan, se je oprijelo ime HypnoBirthing. Ta program, ki se izvaja delno na tečaju v živo, delno pa preko zvočnih posnetkov, ki jih nosečnica posluša vse do poroda in še med njim, med drugim vključuje dihalne vaje, vizualizacije, posebno glasbo, pozitivne afirmacije in seveda tehnike samohipnoze, ki žensko naučijo, kako se na določen signal nemudoma spustiti v globoko meditativno sproščeno stanje.

Celoten proces priprave na porod blagodejno vpliva že na doživljanje nosečnosti in predporodno povezovanje z otročičkom. Vrhunec pa seveda doseže med porodom, ko vse, kar je par vložil v predane priprave, ženski omogoči, da med porodom vstopi v stanje izredno zožane pozornosti oziroma osredotočenosti uma, podobno sanjanju pri belem dnevu, kar rojevajočo žensko podpre, da porod doživi veliko mirneje, z manj zapleti in brez protibolečinskih sredstev.

HypnoBirthing je bil sprva odrinjen s strani zdravniške srenje, danes se usposabljanja za HypnoBirthing edukatorja udeležujejo tudi babice in zdravniki. V ZDA pa ta program staršem nudijo celo nekatere porodnišnice.

Od leta 2000 je program zavzel tudi preostali svet in krovna organizacija HypnoBirthing International ocenjuje, da se širom sveta letno tega programa udeleži okoli 250.000 parov. Med starši, ki so zaupali temu programu, se najdejo tudi znana imena, ki prisegajo na bolj naraven pristop k porodu, kot na primer Kate Middleton, Meghan Markle, Jessica Alba in Gabby Bernstein.

HypnoBirthing uči žensko (na podzavestnem nivoju) zaupati svojemu telesu, da zna in zmore. Pri tem pa gre za več kot zgolj vizualiziranje sprehoda po travniku ali obali. Žensko HypnoBirthing tehnike in orodja privedejo v globlje stanje zavesti. Porod ni vedno povsem brez bolečine, je pa enostavnejši, bolj udoben in tudi bolj spiritualen.

****

Tehnike in orodja, ki jih uči HypnoBirthing program, so v Sloveniji na voljo od leta 2017, ko sem jih pričela deliti s prvimi pari, ki so mi zaupali, da sem jim bila v obporodno podporo. Leta 2018 pa sem kot prva slovenska certificirana HB edukatorka ta čudovit način priprave na porod tudi uradno prenesla k nam. Vesela sem, da sem z njim podprla številne pare, in da ta program končno tudi pri nas postaja bolj prepoznaven.

Sama sem priprave na porod po metodi HypnoBirthing obogatila še z znanjem, pridobljenim na številnih drugih izobraževanjih glede poroda in poporodne podpore, kot tudi z izkušnjami, pridobljenimi iz precej bogate večletne celostne prakse s področja individualne in skupinske predporodne in poporodne podpore. Seveda pa marsikaj doprinesejo tudi moje izkušnje, ki sem jih pridobila kot porodna spremljevalka.

Zgodbi Marie Mongan lahko prisluhnete v prvem o d petih brezplačnih predavanj, ki sem jih posnela za noseče mamice kot povabilo na potovanje skozi HypnoBirthing mirne valove rojevanja. V sklopu teh predavanj izveste tudi več o HypnoBirthing-u.

Dostop dobrezplačnih predavanj si zagotovite preko tele povezave

https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na

Več o tem, kako te lahko podprem v času nosečnosti, poroda in po njem, najdeš tu https://www.mir-na.si/obporodna_podpora

Za brezplačen ogled online predavanj o porodu se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na .

Poveza ne vsebine

HypnoBirthing® : Rojstvo je praznik novega življenja in družine z zelo pomembno vlogo staršev v pričakovanju

HypnoBirthing ® : Porod je tak, kot ga določi um

HypnoBirthing® : Zaupanje v porod je lahko krhka stvar

HypnoBirthing® : Zbogom porodna nočna mora, izbrala sem mirne valove rojevanja

HypnoBirthing ®: Kaj v tvojem življenju doslej te je pripravilo na porod in čas po njem?

VSAKA BRAZGOTINA SKRIVA V SEBI SVOJO ZGODBO

Fri, 08 Jan 2021 01:43:04 GMT

Ne glede na to, koliko se zavedamo svojih brazgotin, imajo vse naše brazgotine svojo zgodbo, svoje skrivnosti. Kot terapevt zato svojo pozornost vedno posvečam tudi brazgotinam, kot obporodna dula pa seveda še posebej tistim, po carskem rezu. Čudovita tehnika, ki skoraj čudežno sprosti brazgotino in njene skrivnosti, se s kratico imenuje MSTR (McLoughlin Scar Tissue Release).

Kot poporodna dula in Bownova terapevtka, specializirana za obravnavo nosečnic, mamic po porodu in dojenčkov, se pri svojem delu žal nemalokrat srečam z brazgotinami, nastalimi po carskem rezu in epiziotomiji (prerezu presredka). Včasih pa med obravnavo odkrijem še brazgotine po operaciji slepiča, okončin in podobno. In čeprav nosečnice ali mamice na začetna vprašanja, ali imajo kaj težav z brazgotino, povedo, da nič posebnega, mi v nadaljnem pogovoru, kjer se osredotočim na raziskovanje občutkov glede brazgotine ter fizičnih težav (na primer, v vratno-ramenskem delu ter v križu), hitro postane jasno, da je brazgotina pustila svojo zgodbo, ki pa ostaja ujeta v brazgotini in se je ženska pogosto zavestno sploh ne zaveda.

Ne glede na to, koliko se zavedamo svojih brazgotin, imajo vse naše brazgotine svojo zgodbo, svoje skrivnosti. Kot terapevt zato svojo pozornost vedno posvečam tudi brazgotinam, kot obporodna dula seveda še posebej tistim, po carskem rezu.

Dolgo časa sem sicer brazgotine po carskem rezu in drugih operacijah oziroma poškodbah obravnavala s pristopom Bownove terapije, potem pa sem naletela na tehniko McLoughlin Scar Tissue Release (MSTR) – tehnika sprostitve brazgotinskega tkiva, ki jo je prav tako razvil Bownov terapevt, in sicer Alastair McLouglin iz Združenega kraljestva, v Slovenijo pa nam jo je prinesla Ajda Hudjej. Razvoj tehnike je McLoughlin podprl tudi z ultrazvočnimi raziskavami, ki so prinesle osupljive rezultate, s katerimi se podira mit, da je z zaceljenjem brazgotine zdravljenje in obravnava pacienta končana, glede brazgotinskega tkiva pa da ni več moč storiti kaj dosti.

In kakšen vpliv imata brazgotina in njena obravnava lahko na nas?

V procesu celjenja tkiva, ki je prerezano med operacijo ali poškodovano/opečeno v nekem dogodku, namesto prvotnega tkiva nastane brazgotina, t.j. trše neelastično tkivo. V času zapiranju prerezanega/ poškodovanega dela telesa, se kolagenska vlakna na mestu reza zelo hitro medsebojno povežejo, da se rana čimprej zapre. Ker pa se vlakna povežejo neorganizirano, je na tem predelu ves čas prisotna napetost, ki začne povzročati neravnovesje v telesu. Kolikšno bo to neravnovesje, je odvisno od velikosti in globine prereza ter od tega, kako poteka celjenje. Globlje kot je prerezano tkivo, več plasti sodeluje v procesu celjenja (pri carskem rezu je, na primer, vključenih kar devet plasti različnih tkiv). Pri tem pa se plasti lahko med seboj tudi zarastejo in tvorijo zlepljena mesta, ki sčasoma omejujejo gibljivost telesa.

Glede na povedano vidimo, da vse brazgotine vplivajo na naše živce in nevrološke poti, krvne žile, kožo in limfni obtok. Fizični vpliv brazgotine lahko še leta po njenem nastanku čutimo kot otrplost, otopelost, mravljinčenje, negibljivost, preobčutljivost, zategovanje, skomine, srbečica, pikanje ali bolečine.

Brazgotina pa vpliva tudi na naše na naše fascialno (vezivno) tkivo ter meridiane, s tem pa tudi na tok življenjske energije (Qi/chi/prana) po meridianskih poteh, ki jo brazgotina ovira. Prekinjen tok energije pa nato vpliva tudi na stanje od brazgotine bolj oddaljenih delov telesa, kar se lahko kaže kot omejena gibljivost, zmanjšana prožnost, večji napor za mišice, sprememba drže, občutek nepovezanoti telesa nad in pod brazgotino, disfunkcionalnost vezivnega tkiva notranjih organov. Tako se pri carskih rezih, na primer, rade javljajo težave v križu in v vratno-ramenskem delu. Brazgotina po operaciji trebušnega predela namreč prekinja fascialne in meridianske linije, vsled česar je zaradi napetosti fascije hrbet preobremenjen, vrat pa potegnjen naprej. Tkivo je manj prožno, to pa pomeni tudi večji napor za mišice. S sprostitvijo brazgotine zato dejansko vplivamo tudi na razrešitev težav v teh delih telesa, hkrati pa mamica lahko po obravnavi čuti več energije oziroma povezanosti spodnjega in zgornjega dela telesa.

Vsaka brazgotina pa ima na nas poleg fiziološkega (delovanje telesa) tudi psihološki vpliv, ki pa tudi ni zanemarljiv. Brazgotina kot čustvena travma namreč lahko vpliva na našo samopodobo, libido, spanje, tesnobnost in čustveno naravnanost, psihološko povezanost z določenim delom telesa. Kot pravi McLoughlin, vsaka brazgotina, skupaj z dogodkom, v katerem je ta brazgotina nastala, za naše telo pomeni določeno travmo, saj je ob njenem nastanku v telesu nastala odprtina, ki prvotno ni bila tam. Tkivo je bilo prerezano, odprto, »napadeno« in vse to ostaja shranjeno v celičnem spominu. Prav tako čustven vidik dogodka. Ob sproščanju brazgotinskega tkiva tako nemalokrat na plan skupaj s sprostitvijo tkiva pridejo tudi čustva, vezana na brazgotino in ta dogodek. Sprostitev brazgotinskega tkiva pa zato lahko prinese tudi čustveno olajšanje, kar je, na primer, pri carskih rezih še sploh pomembno.

In kako deluje MSTR?

Z nežnimi prijemi MSTR tehnike se sproži reorganizacija kolagenskih vlaken v brazgotini. S tem pa se, za razliko od drugih tehnik, ki so bile doslej na voljo za obravnavo brazgotin, doseže trajna sprostitev odvečnih povezav kolagenskih vlaken.

Vpliv te sprostitve se na telesu in psihi zazna kot:

- sprememba same brazgotine in njene okolice (brazgotina sicer ne izgine, je pa manj opazna),

- povrnitev mehkobe ter izboljšanje pretoka krvi in limfe v brazgotini in njeni okolici,

- sprememba v občutkih in zaznavanju tega predela telesa,

- izboljšanje ali odprava predhodnih simptomov (npr. bolečine v drugih delih telesa),

- lažje sprejemanje svoje podobe, soočanja z brazgotino in njenega dotikanja,

- izboljšana drža in obseg gibljivosti in prožnosti v telesu,

- izboljšan pretok energije po meridijanskih poteh,

- sprostitev čustvene travme in splošni občutek dobrega počutja.

Ta tehnika je lahko uporabna tudi, na primer, pri brazgotinah po laparoskopskih operacijah, vbodnih mestih epiduralne anastezije ali aplikacije protibolečinskih injekcij ter pri vseh poškodbah vlaknastih tkiv, ki so bila poškodovana brez navzven vidne brazgotine.

Primeri iz prakse

Kot izvajalka te tehnike sem zabeležila zares fantastične uspehe pri obravnavi (primeroma):

- brazgotin po carskih rezih (na primer večja gibljivost in prožnost v trupu, izboljšano občutenje abdominalnega dela telesa, večji občutek energije v telesu in povezanosti telesa nad in pod brazgotino, zmehčanje brazgotine, odprava zategovanja, skominjanja, špikanja na področju brazgotine, zanositev v ciklu, neposredno po obravnavi brazgotine),

- vbodih po namestitvi epiduralne analgezije (izginotje bolečine),

- bolečin v trebušnih mišicah (recuts abdominis), kjer je bila prisotna diastaza rektusov (po obravnavi s to tehniko v kombinaciji z Bownovo terapijo pa je bilo za povrh ugotovljeno, da diastaze ni več).

Obravnava brazgotine se najbolj zgodaj lahko začne šele 8 tednov po zaključenem celjenju. Včasih zadostuje že ena terapija, odvisno od obsega brazgotine in odziva telesa (sama pri brazgotinah po carskih rezih najpogosteje beležim tri obravnave). Ta tehnika pa je uspešna tudi pri zelo starih brazgotinah (tudi trideset let in več), kar sem kot terapevt navdušena zabeležila tudi v svoji praksi.

KAJ NE DELAMO PRAV, DA SE TOLIKO DOJENČKOV NAROČA NA TERAPIJE?

Sun, 27 Dec 2020 15:05:55 GMT

Ena od stvari, ki me jih je naučila Bownova terapija je, da odpravljanje simptomov ni (edini in končni) uspeh obravnave, pač pa, da je za uspeh terapije treba najti in nasloviti primarni vzrok neravnovesja. Danes se zato jasno zavedam, da je večina tegob dojenčkov zgolj simptom neustrezne obporodne podpore in posledično neravnovesja v mami. Zagotavljanje dobrobiti novorojenih družin torej kliče, da pozornost veliko bolj intenzivno usmerimo na celostno podporo ženski, medtem ko ta potuje skozi materinstvo.

Ko sem začenjala svojo pot kot zdravilka, nisem niti razmišljala o tem, da bi postala poporodna dula. Moja vizija je bila zelo jasna - želela sem prispevati k blagostanju žensk in dojenčkov kot Bownova terapevtka in voditeljica priprav na porod po metodi HypnoBirthing .

Ne glede na to, da je bil porod tista moja največja strast, so se mi vrata najprej in najhitreje odprla kot Bownovi terapevtki. V teh čevljih mi je bilo v zadnjih štirih letih dano, da sem vstopila v res veliko domov in spoznala sem mnogo mamic in njim ter njihovim dojenčkom pomagala do boljšega počutja. Mnogo njih se je udeležilo tudi mojih tečajev masaže dojenčka. Počasi se je začelo večati tudi zanimanje za HypnoBirthing.

Skozi moje delo kot Bownova terapevtka sem opažala vse večjo potrebo, da mamicam ponudim več kot zgolj terapevtsko obravnavo. Ker sem bila sama deležna mnogo oblik poporodne podpore oziroma sem se kot mama treh otrok priučila različnih veščin, so me mamice same začele spraševati še po tem in onem. In ker sem čutila, da rabim - preden dajem podporo izven terapije - svojo integriteto opreti na nek steber priznanega znanja, se je tako začelo moje potovanje v svet, v katerem se nikoli prej nisem zares zamišljala. Pa vendar. Sa veste, življenje ima pogosto za nas malo drugačne ideje, kot pa jih imamo zase sami.

In tako sem že kar nekaj časa nazaj začela ugotavljati, da s podporo, ki jo parom v pričakovanju nudim s HypnoBirthing pripravami na porod, z ženskami prehodim samo pol poti, ki bi jo večina žensk potrebovale podprto. Ali pa v resnici še manj kot pol. Kajti s porodom in rojstvom otroka se glavni del potrebe po podpori v resnici šele začne.

Ena od stvari, ki me jih je naučila Bownova terapija je, da odpravljanje simptomov ni (edini in končni) uspeh obravnave, pač pa, da je za uspeh terapije treba najti in nasloviti primarni vzrok neravnovesja.

Ob precejšnjem povpraševanju po terapiji za dojenčke, ki ga zapažam, kakor tudi po povečanih potrebah po nekaterih drugih manualnih terapijah, sem se tako začela spraševati, ali je normalno, da imamo takšno potrebo po terapijah za dojenčke? Ali vsi ti dojenčki res potrebujejo terapijo? Kaj delamo narobe oziroma kaj ne delamo prav, da se danes toliko dojenčkov naroča na terapije?

Že nekaj časa govorim, da so me moja opažanja mama-baby dinamike, ki jo lahko globlje vidiš, slišiš in začutiš samo, če delaš na terenu, skozi obiske na domu, privedla do prepričanja, da v mnogo primerih terapijo dejansko potrebuje mamica in ne dojenček. Po vseh usposabljanjih s področja podpore maternalnega zdravja, ki so za mano in pred mano, glede tega nimam nobenega dvoma več. Hkrati pa se jasno zavedam, da je večina tegob dojenčkov zgolj simptom neustrezne obporodne podpore in posledično neravnovesja v mami.

Glede na vsa moja znanja in izkušnje menim, da je trenutna večinska kulturna miselna naravnanost ter zdravstvena in družbena oskrba in podpora, ki je na voljo ženskam v času poroda in v prvih mesecih po porodu, v svoji osnovi zgrešena. Temelji namreč na okvirju patologije in popolnoma zanemarja biološki in fiziološki dizajn ženske, porodnega procesa, dojenja in poporodnega celjenja. Prav tako deluje v nasprotju s evolucijskim dizajnom dojenčka in spregleduje fiziološke potrebe dojenčka.

Kar me boli kot žensko, mamo in obporodno spremljevalko je to, da je ta manjko, ki izvira iz sistemskega odnosa do žensk, na koncu potihoma naprten na pleča mamic, ki v hudih stiskah ne zmorejo razumeti ne sebe, ne jokajočega dojenčka. Mnoge preživljajo svoje dneve v utrujenosti, izčrpanosti, tesnobi ali celo depresivnosti, in iščejo rešitev v raznih kapljicah in terapijah.

In čeprav je moje navdušenje nad Bownovo terapijo po vseh nadgradnjah danes še veliko večje kot pred leti, in z njo z zares velikim veseljem pomagam tako nosečnicam kot tudi mamicam po porodu in dojenčkom, moram vseeno zapisati naslednje.

Ne, ni normalno, da se toliko dojenčkov naroča na terapije. Ne, toliko dojenčkov v resnici ne rabi terapije.

Do tega prihaja, ker se porodi zgodijo veliko prenasilno - tako do mamic kot tudi do dojenčkov. In ker mamice ostajajo po porodu brez podpore glede dojenja in nege dojenčka. Predvsem pa brez podpore zase, za razumevanje svojih telesnih in duševnih potreb po porodu, za celjenje njihovih teles. Ko bi se bolje poskrbelo za ženske (in njihove družine) v času poroda in po njem, bi vse te mamice znale in zmogle biti popolnoma zadosten odgovor na dojenčkove potrebe.

Vse, kar dojenček potrebuje, je mamica, ki je negovana, spoštovana, nahranjena in podprta.

Zato znova ponavljam – ko negujemo mamo, negujemo otroka.

Zagotavljanje dobrobiti novorojenih družin torej kliče, da pozornost veliko bolj intenzivno usmerimo na celostno podporo ženski, medtem ko ta potuje skozi materinstvo. Temu pri svojem delu sledim tudi sama.

S pravo podporo je treba začeti že v nosečnosti.

Dobre priprave na porod , tako telesne kot edukativne in čustvene, so za kvaliteto porodne izkušnje najmanj tako nujne kot avtošola in vozniški izpit preden se zapeljete sami na cesto ali pa kot psihične in fizične priprave, preden se lotite večjega fizičnega ali psihološkega podviga. Kajti porod tako zelo vpliva na na počutje mamice in dojenčka po porodu, da si niti kot posamezniki niti kot družba, ki si želi maternalnega in neonatalnega zdravja, enostavno ne moremo privoščiti takih porodov, kot smo jim v večini priča danes.

Vsekakor pa je ženskam (in njihovim partnerjem ter najožji skupnosti, v kateri biva) tako pred kot tudi po porodu potrebno predati tudi modrosti postpartuma – prvih tednov in mesecev po porodu – in jim pomagati, da se že pred porodom pripravijo na življenje po porodu. Potem pa jih, seveda, v tem času tudi oskrbeti z ustrezno podporo .

K vsemu temu želim prispevati tudi sama. Zato nenehno nadgrajujem svoja znanja in spretnosti in jih delim naprej - tja, kjer je potrebno.

Po tem, ko sem ravnokar pri mehiški babici Rachelle Garcia Seliga zaključila celo poglavje o fiziološki negi dojenčka, je pred mano nov podvig. Innate Postpartum Care certification training je zares obsežen program poporodne nege. Skozi devet mesecev me v naslednjem letu čaka neverjetno detajlno usposabljanje. Gre za vrojeno, tradicionalno znanje, ki izhaja iz dobrobitja in ne patologije. To znanje ni namenjeno za delo zgolj z mamicam po porodu, ampak prinaša modrosti in veščine, s katerimi se lahko ženske pozdravijo tudi za nazaj.

Ob koncu leta je to zares lepo darilo.

Zame in za vse ženske, ki mi zaupajo.

Z ljubečnostjo

Irena

Več o tem, kako te lahko podprem v času nosečnosti, poroda in po njem, najdeš tu https://www.mir-na.si/obporodna_podpora

Za brezplačen ogled online predavanj o porodu se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na .

Povezane vsebine

Poporodna dula - oživljena tradicija podpore po porodu

KAJ V TVOJEM ŽIVLJENJU DOSLEJ TE JE PRIPRAVILO NA POROD IN ČAS PO NJEM?

Fri, 18 Dec 2020 21:55:36 GMT

V današnjem sodobnem svetu nas praktično nič ne pripravi na izkušnjo nosečnosti, poroda in časa po porodu. V svetu, ki deluje po maskuliniziranih principih, kjer sta znanost in medicina zavzela nekaj tako naravnega kot so porod, dojenje in nega dojenčka, številne ženske pa prvič v življenju držijo dojenčka v rokah in spoznavajo dojenje in nego dojenčka, šele ko same rodijo, je res zelo malo žensk, ki bi bile zares pripravljene na to potovanje še preden se vkrcajo na ladjo materinstva.

Morda si res dolgo čakala, da pod tvojim srcem začne rasti novo življenje. Morda pa sta s partnerjem komaj dobro pomislila na to in se je že zgodilo. Kakorkoli, če tole bereš, potem sedaj v tvojem trebuščku najverjetneje utripa mali srček.

Zato se sprašujem, ali v teh mesecih, ko tvoje telo spreminja obliko, ti pa se vsak dan počutiš malo manj podobna sebi, razmišljaš o porodu in času, ko bo malo dete že s teboj? Si se že kdaj vprašala, kakšen porod si želiš? In kaj je potrebno, da si zagotoviš pogoje za tak porod? Kaj pričakuješ za čas po porodu? Kako bodo izgledali tvoji dnevi (in noči)? In morda najpomembnejše vprašanje od vseh - kaj v tvojem življenju doslej te je pripravljalo na porod in čas po porodu?

Nekaj let že sedaj spremljam ženske, ko potujejo skozi Rojstvo - nosečnost, porod in prve mesece po porodu. In lahko rečem, da je naslednje še kako resnično. V današnjem sodobnem svetu nas praktično nič ne pripravi na to izkušnjo. V svetu, ki deluje po maskuliniziranih principih, kjer sta znanost in medicina zavzela nekaj tako naravnega kot so porod, dojenje in nega dojenčka, številne ženske pa prvič v življenju držijo dojenčka v rokah in spoznavajo dojenje in nego dojenčka, šele ko same rodijo (pa še to ponavadi preko knjig in interneta), je res zelo malo žensk, ki bi bile zares pripravljene na to potovanje še preden se vkrcajo na ladjo materinstva.

Kajti nihče nam PREJ ne pove, kaj se z nami zares dogaja med nosečnostjo in porodom in kaj takrat po našem biološkem dizajnu potrebujemo me in naš rojevajoči se otročiček. Prav tako nam nihče ne pove, kaj po tem dizajnu zares potrebujemo v času po porodu. Kakor tudi ne, kaj po svojem evolucijskem dizajnu potrebuje novorojenček. In ker tega ne vemo, v tem času ostajamo brez pravih modrosti in brez prave podpore.

Namesto, da bi v šolah obstajal cel predmet iz tega (pa ne samo za deklice), nas običajno skoraj nevedne med nosečnostjo opremijo z nekaj navodili, kaj lahko počnemo in kaj ne. Pošiljajo nas na preglede, kjer smo pogosto deležne napotkov in komentarjev, ki nas vse prevečkrat spravijo v skrb, morda celo strah, za naše zdravje in dobrobit otročka ali pa v občutek, da je za nas potrebno poskrbeti, ker naše telo pač nekaj ne dela dovolj dobro. Zmedene guglamo po internetu in malo tu, malo tam nabiramo informacije o vozičkih (in kar je tega), pa morda tudi kaj o porodu. Mogoče celo preberemo kakšno knjigo. Ponavadi, seveda, z glavno mislijo in misijo, kako se ogniti neprijetnostim poroda (o katerih pa so nam res pravili že odkar pomnimo).

Potem nas okoli 40-ega tedna nosečnosti pošljejo v porodno sobo (če imamo srečo celo z lastnimi valovi), nas priključijo na naprave, obdelajo z medicinskimi substancami in nam diktirajo, kaj in kdaj naj počnemo nekaj, kar nam sploh ne paše ali pa nam vsaj ni prijetno, hkrati pa nam odrekajo praktično vse, kar čutimo, da bi nam takrat dejansko ustrezalo in olajšalo ta neverjeten podvig.

In potem nam po porodu, ko niti slučajno še nismo prišle k sebi ne telesno ne čustveno, na prsi - če tehtnica po prvih nekaj podojih ni zadovoljna - nalepijo silikonske nastavke ali pa nas uvedejo v pripravo adaptiranega mleka in nas pošljejo domov, tehtat našega dojenčka. Z napotkom, da naj le imamo pripravljeno zalogo adaptiranega mleka. Ker če bo tehtnica pokazala premalo, ni druge, kot da se doda še slednje. Kako dojiti, nam praktično ne pokažejo, povejo pa nam, da se ne smemo pustit izčrpat s pretiranim dojenjem (saj vendar nismo duda) in da je treba dojenčku čimprej vpeljat urnik. Za dojenje, spanje in tako dalje. Da naj kar vztrajno pristavljamo, pa bo. Da je normalno, da dojenje na začetku malo boli, ampak, da bo minilo.

Na obiskih, ki sledijo, se nato vsa pozornost fokusira na dojenčka, ob pogledu na naša upadla lica in podočnjake pa, z jokajočim dojenčkom v eni roki in čajem za goste v drugi, poslušamo, da saj bo najhujše kmalu minilo in da moramo vendarle biti vesele in nasmejane - zdaj, ko imamo tega prečudovitega otročička v zibki.

In po vsem tem končno zaslišimo - čestitam, postala si mamica. In takrat bi mnogokrat najraje zajokale. Pa ne (samo) od sreče.

Če pričakuješ prvič, vem, da težko verjameš zgoraj napisanemu.

Vem, niso vse zgodbe točno take in tako hude. A mnogo jih je še veliko hujših. To vem, ker sem se jih naposlušala na stotine - od žensk, ki so me našle potem, ko so sklenile, da je bilo takega potovanja dovolj. In kar me ob tem boli, je to, da niti slučajno ne bi te zgodbe rabile biti take. To vem, ker sem sama izkusila tudi drugačne zgodbe. Kot mama in kot obporodna spremljevalka tistih žensk, ki so me našle v takem času, kot si sedaj ti. S srčkom v trebuščku.

Veš, moje poslanstvo ni, da te strašim. Prav nasprotno. Moja največja želja kot ženska, ki deli materinskih modrosti in podporo ženskam, je, da se take težke zgodbe ne pišejo več. Da se ženske v tem času obravnava še posebej sveto in spoštljivo. Kajti slednje v praksi niti slučajno ni samoumevno.

Rojstvo je izkušnja, ki zato, da se zgodi čimbolj izpolnjujoče, mirno in nežno, od nas, žensk, terja, da spustimo iz glave vse, kar smo poznale doslej. Da stopimo iz moške energije produktivnosti, fokusiranja na cilj, načrtovanja, merjenja, analiziranja in doseganja začrtanih rezultatov. Da spustimo nadzor. Da nehamo iskat rešitve v knjigah in znanosti. Da pridemo v stik s svojo ženstvenostjo. Da sprejmemo zavedanje, da ni mišljeno, da bi ženska skozi tako izkušnjo potovala sama, brez podpore. Da zaupamo vase in v svoje telo. Da prepustimo, da se Življenje in Rojstvo zgodita skozi nas.

Ta premik se začne s spremembo znotraj nas. Spremembo v toku naših misli in prepričanj v notranjem umu (pomaga pa, da tudi v glavi partnerja).

Zato, draga mamica in očka v pričakovanju, vama povem, da je pred vama kar nekaj odločitev in kar nekaj poti, po katerih bodo potovale vajine misli. In te bodo pomembno zaznamovale, kako boš ti, noseča mamica, izkusila nosečnost, porod in prve mesece materinstva.

Mnogo žensk ob teh besedah zamahne z roko, neumnost, na to nimaš nobenega vpliva. Vendar je že taka misel v resnici odločitev, ki te je odpeljala po popolnoma drugačni poti, kot bi se lahko odvila pred tabo, če bi izbrala drugačno misel.

Naše misli ustvarjajo našo realnost. In to velja tudi za zgodbo o Rojstvu.

Zato te vprašam ponovno, česa te je življenje doslej naučilo, kar te bo podprlo skozi nosečnost, porod in prve mesece po porodu? Tako, da boš skozi nosečnost pomirjena in v resnično veselem pričakovanju? Tako, da boš porod doživela kot izpolnjujočo izkušnjo in pomirjeno, ne glede na to, po kateri poti bo zavil porod? Tako da boš po porodu ob izzivih materinstva ostajala mirna in z zaupanjem vase?

K sreči modrosti rojevanja ter rojstvu podporna miselnost in veščine niso izgubljene. Sama sem neznansko hvaležna, da so me dosegle pravi čas. In številne mamice, katerim mi je bilo dano, da sem jih spremljala in jim predala to, kar sem prejela sama, prav tako.

Odločitev, katero pot boš izbrala, je tvoja.

Če čutiš, da bi me rada spoznala, mi pomahaj.

Čakam te z zakladnico nenehno bogatejših modrosti in spretnosti.

Tu sem zate.

Da ti čestitam za tvoj prvi korak k temu, da začneš prebujat svojo naravno ženstvenost in zaupanje vase, ki ju boš potrebovala na svoji poti postajanja nove tebe, Mame.

In da te nato, počaščena, da sem povabljena, na tej poti spremljam, kakor in kolikor me boš potrebovala. Pa četudi samo za nasmeh potrditve, spodbudno besedo ali opogumljajoči objem.

Z ljubečnostjo,

Irena

Več o tem, kako te lahko podprem v času nosečnosti, poroda in po njem, najdeš tu https://www.mir-na.si/obporodna_podpora

Za brezplačen ogled online predavanj o porodu se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na .

Poveza ne vsebine

HypnoBirthing® : Rojstvo je praznik novega življenja in družine z zelo pomembno vlogo staršev v pričakovanju

HypnoBirthing ® : Porod je tak, kot ga določi um

HypnoBirthing® : Zaupanje v porod je lahko krhka stvar

HypnoBirthing® : Zbogom porodna nočna mora, izbrala sem mirne valove rojevanja

MATRESCENCA - PRVI TEDNI - Uvodni del

Mon, 02 Nov 2020 21:42:38 GMT

Matrescenca je proces v življenju ženske, ko se ta iz ženske rojeva v mamo in ko z rastjo svojih otrok skozi materinstvo razvija tudi sebe. Gre za globoko preobrazbo ženske, ko ta potuje skozi materinstvo in ob tem odkriva novo obliko sebe. Podobno kot adolescenca, je to obdobje zaznamovano z velikimi telesnimi (hormonalnimi), duševnimi, čustvenimi, duhovnimi in socialnimi spremembami, ki so tako velike, da lahko govorimo o spremembi identitete.

Si zaskrbljena v prvih tednih ali mesecih materinstva, ko se zdi, da si nekako zgubila nadzor nad svojim življenjem, toliko stvari v tebi in okoli tebe pa se zdi prava zmešnjava in ti ni prav nič jasno, kje je ta opevana materinska sreča? Ali pa si že nazaj v službi in se ti zdi, da komaj dohajaš vse skupaj, si za vse sama, da se sploh ne poznaš več, v vsakem primeru pa se še vedno sprašuješ, kdaj se bo že vse končno vrnilo nazaj na normalno oziroma tako kot je bilo prej, preden si postala mama? Ali pa si mama že nekaj let in še vedno iščeš stare dele sebe, za žensko, ki jo vidiš v ogledalu, pa se sprašuješ, kdo sploh je?

V času pred nosečnostjo si zelo verjetno niti slučajno nisi predstavljala svojega materinskega vsakdana polnega takih izzivov, s katerimi se kosaš sedaj. Ne vem, ali si si takrat, ko je bil tvoj otročiček še kepica pod tvojim srčkom predstavljala, ali in kako boš z znanjem, sposobnostjo in veščinami, ki si jih imela v tistem hipu, kos materinskim nalogam? Si si morda ob pogledu na (tak je bil morda tvoj vtis) neorganizirane, neurejene, zmedene, raztresene in z otroci preokupirane mamice, mislila, meni, tako organizirani, urejeni in sposobni ženski, se pa kaj takega že ne bo zgodilo?

Kot mnoge ženske, si v času pred in med nosečnostjo morda že slišala opazke, ki so merile na to, da so ženske po porodu občutljive, zmedene, pozabljive, nestabilne v razpoloženju in si težko zapomnijo stvari. Morda si slišala tudi, kako ženske po porodu spremenijo svoje poglede in da se mamicam po rojstvu otroka zdi, da so pozabile mnoge stvari, ki so se jih naučile pred materinstvom (vključno z znanjem, vezanim na poklic oziroma službo), da njihova pozornost ves čas kroži okrog otroka, in da so z materinstvom sanje o tem, kaj vse bi rada postala ali dosegla, odrinjene na stran. Tudi glede poklicne kariere. Ker mamice so pač mamice, obremenjene z otroci in na delovnem mestu zato manj motivirane in manj zanesljive.

Mar res?

V naslednjih nekaj objavah bi se z vami rada pogovarjala o fenomenu, ki ga tako ženske kot družba na splošno večinoma spregledujemo in mu ne pripisujemo prave teže. Tema, okrog katere se bodo vrtele moje objave ta teden se nanašajo na revolucijo, ki se zgodi v ženski, ko nosi, rodi in vzgaja otroka. Začne se v možganih in se nadaljuje s tem, da se spremeni tudi njeno mišljenje, sposobnosti in vedenje.

Pisala bom o matrescenci. Psihološkem rojstvu mame. O preobrazbi ženske, ko potuje skozi materinstvo in ob tem odkriva novo obliko sebe. O procesu, ki takrat, ko je ustrezno podprt, žensko lahko preoblikuje tako, da postane še bolj izbrušena in v svetu zablesti kot izpiljen diamant. Prerojena.

Matresenca je proces v življenju ženske, ko ta iz ženske postaja mama in ko z rastjo svojih otrok skozi materinstvo razvija in na novo odkriva tudi sebe. Podobno kot adolescenca, je to obdobje zaznamovano z velikimi telesnimi (hormonalnimi), duševnimi, čustvenimi, duhovnimi in socialnimi spremembami, ki so tako velike, da lahko govorimo o spremembi identitete.

Matrescenca je pojav, ki ga tudi sama pri sebi spremljam že nekaj let, v zadnjem času pa tudi strastno raziskujem pod okriljem dveh mentoric. Obe prihajata iz Avstralije. Prva je Julia Jones, strokovnjakinja za poporodno podporo in avtorice knjige Newborn Mothers - When a baby is born, so is a mother (Novorojene mame - Ko se rodi otrok, se rodi tudi mama). Druga pa je Amy Taylor-Kabbaz, nekdanja novinarka in strastna raziskovalka maztrescence, avtorica knjige Mama Raising: Discovering the New You through Motherhood (Vstajenje mame: Odkrivanje nove sebe skozi materinstvo).

Kar bom delila z vami, je zraslo iz moje osebne preobrazbe in nabiranja mojega znanja o matrescenci, med drugim tudi zgoraj navedenega mentorstva in knjig, ter druge literature, kot na primer The Mommy Brain – How motherhood makes us smarter (Katherine Ellison), Mothering the new Mother (Sally Placksin) in What mothers do – especially when it looks like nothing (Naomi Stadlen).

PORODNA DULA – PODPORA BODOČEMU OČKU ALI TRETJE KOLO MED PORODOM?

Sun, 22 Mar 2020 22:06:41 GMT

Ob svetovnem tednu dul spoznajmo, kako je lahko dula v pomoč bodočemu očku in kaj lahko naredimo, da bo njena vloga v ravnotežju s pričakovanji obeh, mamice in očka.

Rojstvo otročka je zelo intimen dogodek. Kadar v pričakovanju tega dogodka par razmišlja o podpori dule, se nemalokrat kot eden od pomislekov glede sodelovanja z dulo pojavi tudi ta, ali dula ne bo morda nadomestila ali celo izključila partnerja ali pa bi med porodom delovala vsiljivo. Mnogo partnerjev, pa tudi nosečih mamic, tako skrbi, da bi bila dula med porodom kot nekakšno tretje kolo ali pa da bi zasenčila vlogo partnerja. Vendar pa iz pripovedovanj parov, ki so pri porodu imeli podporo porodne dule, lahko slišimo prav nasprotno.

Dobra dula se namreč zaveda, da je izkušnja rojstva izkušnja staršev in ne njena izkušnja. Dula je pri porodu zato, da podpira želje strašev in da paru pomaga ohranjati tako fizično in čustveno počutje, da porod skupaj doživita čimbolj pozitivno.

O podpori dule ponavadi najprej začnejo razmišljati noseče mamice, a niso vedno bodočki očki tisti, ki imajo pomisleke o sodelovanju dule pri porodu. Včasih je prav partner tisti, ki čuti, da bi bil pri porodu bolj sproščen, če bi takrat imel še dodatno podporo osebe, ki bi bila tam prav za njiju.

Če ima torej kateri izmed bodočih staršev pomisleke glede podpore porodne dule, je dobro, da se par o tem pogovori. Partnerja naj bosta iskrena glede svojih zadržkov. Morda si partner želi, da bi bil med porodom prav on glavna opora za mamico. In če ta razmišlja o duli, se partnerju morda zdi, da mu partnerka ne zaupa, da jo bo med porodom uspel dovolj dobro podpreti. Običajno tak pomislek sploh ne drži, a je vseeno za par zelo pomembno, da se o tem pogovori. In mnogo partnerjev nato po porodu ugotovi, da so bili v porod, pri katerem so imeli izkušeno strokovno podporo dule, precej bolj aktivno vključeni, kot pa bi bili, če te podpore ne bi imeli (ali pa kot so bili pri morebitnem predhodnem porodu, kjer podpore porodne dule niso imeli).

Porodna dula je lahko zelo dobra odločitev tudi takrat, ko se partner počuti neudobno ob misli, da bi bil prisoten pri porodu, še sploh sam. Dula v takem primeru mamici zagotavlja nepretrgano podporo, partner pa je lahko v porod vključen glede na svoje osebne zmožnosti.

Kot vidimo, dule pri porodu vsekakor niso samo podpora ženski, pač pa so v veliko oporo tudi partnerjem, tako da:

- vskočijo s svojo pomočjo, ko partner potrebuje krajši odmor (na primer, za kak prigrizek in toaleto). Porod je naporno delo – ne samo za žensko, pač pa tudi za osebe, ki jo med porodom podpirajo.

- kadar so zaprošene, ponudijo predloge glede tega, kaj bi lahko olajšalo ali pomagalo, da bi porod potekal bolj udobno, lažje in hitreje.

- ponudijo pomiritev in zagotovilo, da vse poteka v redu. Za partnerja je, še posebej če je pri porodu prisoten prvikrat, zelo pomirjujoče in spodbudno, da ima ob sebi nekoga, ki mu lahko da potrebne odgovore in ohrabrujoč nasmešek ter celotno dogajanje umesti v zanj razumljiv in pozitivno naravnan kontekst.

- zagotavlja informacije in objektivno razmišljanje, ko je potrebno razčistiti kakšno vprašanje ali pa sprejeti kakšno odločitev.

Takole pa lahko poskrbimo za čimbolj prijeten odnos med mamico, očkom in dulo.

1. Bodoča starša naj bosta med seboj iskrena in odprta glede tem, ki se nanašajo na porod in podporo dule. Pogovor je zelo pomemben, četudi se ne strinjata o vsem. Tudi starševstvo nam prinese izzive, pri reševanju katerih se ne strinjamo vedno z našim partnerjem.

2. Ko se par sreča z dulo na spoznavnem srečanju, je zaželjeno, da z njo razčistita to, kakšna so pričakovanja para do dule oziroma kaj si od dule želita oziroma kaj ne. Zelo je pomembno, da se v tem prvem srečanju vloga dule pri rojstvu njunega otročka jasno opredeli. Konec koncev gre tu za izkušnjo para in rojstvo njunega otročka, zato je pomembno, da so temelji odnosa z dulo postavljeni tako, da bo njena podpora zares lahko v čim večji meri doprinesla to, kar si želita bodoča starša.

3. Če partner med porodom opazi, da dula na določen način pomaga mamici (na primer, z masažo, podporo pri določenem položaju) in se partnerju zdi, da bi na tak način svoji partnerki lahko pomagal sam, lahko partner dulo prosi, da mu pokaže, kako lahko enako svoji partnerki pomaga sam.

4. Predvsem pa naj par nima nikakršnih zadržkov, da kadarkoli med porodom dulo prosi za trenutke zasebnosti in intime. Taki trenutki namreč pomagajo, da porod bolje napreduje. In ker dobra dula spoštuje potrebe para, ji taka prošnja ne bo niti namanj neprijetna.

Za konec pa še tole.

Ko se rojeva otrok, se skupaj z otročkom rojeva tako mamica, kot tudi očka. Tudi on gre tekom poroda čez celo paleto občutkov, dvomov in vprašanj. Da lahko tudi on čim bolj sproščeno doživi rojstvo svojega otroka in ob tem sproščeno in ljubeče podpira svojo partnerko, tudi sam potrebuje podporo. Na ta način se lažje znajde s svojimi občutki, hkrati pa se ob podpori dule tudi praktično izkaže lažje in še bolje. To seveda pozitivno vpliva na mamico – tako med kot tudi po porodu. In seveda mu je za tako podporo še toliko bolj hvaležna. Porod ob podpori dule tako za oba postane izkušnja, ki ju poveže še globlje. In ta poglobljena povezanost med partnerjema je res čudovita popotnica za družino, ki se je pravkar rodila.

Povzeto in prirejeno po študijskem gradivu Childbirth International – Birth Doula

Več prispevkov na temo priprav na porod najdeš tu .

Za brezplačen ogled online predavanj o porodu pa se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na .

POPORODNA DULA - OŽIVLJENA TRADICIJA PODPORE PO PORODU

Sun, 22 Mar 2020 21:38:37 GMT

Poporodno obdobje je običajno čustveno izjemno pestro in rado prinese tudi marsikateri praktičen izziv. Čustveni vrtiljak, na katerem sedimo, nas lahko ob tem odnese tudi tja, kamor nismo pričakovali. Ni čudno, da si je za to narava zamislila, da v izogib takemu stanju, za mamico poskrbi njena podporna vas, v kateri smo živeli tisočletja dolgo. A ker danes nimamo več svoje tradicionalne vasi opore, so zato odlična oblika take podpore novorojenim mamicam tudi poporodne dule.

Pričakovanje rojstva otročka je verjetno eno najbolj intenzivnih pričakovanj v našem življenju. Takrat se večina misli usmeri na pripravo opreme, oblekic in drugih pripomočkov za dojenčka, pri nekaterih pa tudi v porod ali celo priprave nanj. Veliko manj nosečnic pa razmišlja o tem, kaj prinaša življenje po porodu, in kako se pripraviti na prve izzive materinstva. In ker ob svojem delu kot poporodna dula vse prevečkrat slišim komentar novorojenih mamic »Ko bi mi vsaj kdo prej to povedal…«, menim, da ni dovolj samo govoriti o izzivih materinstva, pač pa je nosečim in novorojenim mamicam na njihovi novi poti treba ponuditi tudi podporo, da se v teh izzivih lažje znajdejo in to pot prehodijo s čimveč mirnosti in zaupanja vase.

Poporodno obdobje je namreč običajno čustveno izjemno pestro in rado prinese tudi marsikateri praktičen izziv. Kar naenkrat se namreč soočamo z nalogami, čustvi in občutki, ki so za nas popolnoma novi ali pa vsaj bolj ali manj neznani in ki nas lahko res močno prevzamejo ali preplavijo. Dojenje, tolaženje in nega dojenčka so lahko tudi izziv, ki nas postavi na preiskušnjo. Čustveni vrtiljak, na katerem sedimo, nas lahko ob tem odnese tudi tja, kamor nismo pričakovali. V zaskrbljenost, prestrašenost, nezaupanje vase, obupanost, razočaranost, izčrpanost, utrujenost, neprespanost, naveličanost in preplavljenost z raznovrstnimi mešanimi občutki. Ni čudno, da si je za to narava zamislila, da v izogib takemu stanju, za mamico poskrbi njena podporna vas, v kateri smo živeli tisočletja dolgo.

Tako smo si nekoč znotraj svoje vasi praktične, čustvene in spiritualne podpore ženske modrosti materinstva delile tekom celega življenja. Še preden smo sploh bile noseče, smo morda že imele izkušnjo, da smo pestovale, previjale, tolažile. Ko smo dojile, je imela, na primer, naša mama čas, da je sedela ob nas, nas spodbujala in verjela v naš uspeh, saj je tudi sama uspešno dojila vse svoje otroke. Ali pa se nam je pridružila mamica iz sosednje hiše z nekaj tednov starejšim dojenčkom in dojila ob nas, tako da smo se učile na najboljši možen način za učenje materinskih spretnosti – z opazovanjem in posnemanjem. Tako smo se počutile opolnomočene na vsakem koraku.

Danes na žalost ob osvajanju materinskih veščin pogosto ostajamo same ali pa nam določene spretnosti pokažejo na hitro, brez da bi preverili, kako nam gre. Mnogo mamic mi potarna, da v porodnišnicah ne dobijo prave podpore in da ob precej rutinskih obiskih patronažnih sester mnogokrat žal ostane premalo časa za individualizirano podporo. In tako kaj hitro lahko ostanemo same in brez prave rešitve.

Poleg povedanega pa ob prihodu dojenčka vse prepogosto spregledamo, da je potrebno našo pozornost posvetiti tudi novorojevajoči se mamici in njenim potrebam, ki kličejo po podpori in negi, kot smo si jo tisočletja ženske predajale druga drugi. To je bila tradicija obredov in prehodov, ki nas je pripravljala na porodno izkušnjo in materinstvo. Kjer smo bile povabljene v krog modrejših, izkušenejših žensk, da smo bile potolažene in posvečene, negovane in čaščene. In čeprav se vse to v času globalizacije, modernizacije, digitalizacije in razmahu socialnih omrežij sliši kot daljna bajka, naravne potrebe novorojene mamice in novorojenčka še vedno kličejo po celoviti podpori in negovanju ženske v času nosečnosti, poroda in po njem. Morda še glasneje kot kadarkoli prej v zgodovini človeškega materinstva. Kajti rojstvo mame - ta tako pomemben in edinstven prehod ženske v novo življenje - se brez take podpore zgodi težje, počasneje in ponavadi tudi z veliko več napora in bolečine kot bi bilo potrebno. Brez obredov in prehoda se počutimo osamljene, izgubljene, lahko tudi odtujene od sebe in svojega bistva, in kaj kmalu lahko čutimo tudi vse manj zaupanja vase in v svoje sposobnosti ter tudi manj povezanosti z našim otročkom, kot bi si želele. Ta cikel, krog rojevanja in podpore, je zapisan v našem DNA-ju, v naši kolektivni zavesti. Potrebujemo, da se ta krog izpolni, da lahko živimo v naši polni ženstveni in materinski energiji.

Danes pa je mamica, namesto, da bi se zanjo poskrbelo v teh zgoraj navedenih vidikih opore, po slabem mesecu, ko se novorojeni očka vrne na delo, bolj ali manj običajno sama med štirimi stenami, osamljena, zmedena in izgubljena z dojenčkom v eni roki ter pametnim telefonom, na katerem vznemirjena ali včasih celo obupana išče rešitev, v drugi.

Novi poporodni ideal bi zato moral za sabo pustiti idejo o super ženski, ki po porodu sama zmore vse in se v najkrajšem možnem času vrne v svoje stare kavbojke in k svojim predporodnim udejstvovanjem. In se ozreti k temu, kar novorojena mama zares potrebuje - oporo in podporo.

In ker danes nimamo več svoje tradicionalne vasi opore, so zato odlična oblika take podpore tudi poporodne dule, ki na strokoven, a hkrati prijateljski način s svojimi raznolikimi veščinami, predvsem pa s sočutnim poslušanjem, varovanjem maminega intimega prostora in vlivanjem zaupanja poskrbijo za različne potrebe novorojene mame. Tako lahko mamica lažje in hitreje osvoji njej nepoznane materinske veščine. Teh pa se učimo malo drugače, kot smo bile skozi življenje vajene doslej. Vse knjige, študije in strokovnjaki tega sveta mamici ne morejo pomagati na način, kot ga potrebuje, saj se materinskih veščin ne učimo iz knjig, videov in navodil, ki delujejo po principu logike, načrtovanja, merjenja in podobno. Materinskih veščin se namreč učimo praktično, ena na ena, z opazovanjem in posnemanjem, s preiskušanjem in učenjem na napakah. Ni namreč enega in edinega pravega načina niti ene čudežne tabletke. Samo en tak dojenček na svetu obstaja in samo ena njegova mamica. Zato mora vsaka mama najti svoj recept. Pot do njega pa mora najti sama. Seveda je lažje, če ima ob tem ustrezeno podporo in nekoga, ki ga lahko opazuje in posnema.

Veliko uteho nam zato prinesejo ženske, ki danes nadomeščajo vsaj en del naše nekdanje vasi. To so lahko naše sorodnice in prijateljice. Sicer pa tradicionalno poporodno nego ponovno oživljajo poporodne dule, ki so pogosto opremljene še z dodatnimi znanji in veščinami, in so kot take res pravi balzam za mamico po porodu. Opolnomočenje, ki ga prinesejo s seboj in ga prenesejo na novorojeno mamo, je resnično vredno njihove teže v zlatu.

S pogovorom, čustveno podporo in praktično pomočjo pri osvajanju novih veščin, kot so, na primer, dojenje, nega in povezovanje, poporodna dula novorojeni mamici pomaga, da se kar najbolj ogne izčrpanosti, osamljenosti in vznemirjenosti in da v vseh novih izzivih z novorojenim očkom nista sama.

Preden dobiš svoje detece na prsa, si težko predstavljaš, kako intenzivna je lahko izkušnja tvojega rojstva v mamo. Kot poporodna dula sem sedela že ob res mnogo novorojenih mamicah in tako pogosto slišim, da na čas po porodu niso bile dovolj pripravljene. Ali pa, da si kljub pripravam, na primer, na dojenje, niso predstavljale, da bo tako čustveno in telesno naporno, kot je potem bilo.

Zato mamicam že v času nosečnosti toplo polagam na srce, da medtem, ko se pripravljajo na prihod dojenčka, poleg nakupov oblekic in opreme ter priprave na porod, ne spregledajo tudi priprav na čas po porodu. In dobrodošlo je, da ob tem za čas po porodu razmislijo tudi o morebitni podpori poporodne dule. Čaka jih namreč veliko novega in neznanega. Malo širši pogled na to, kar je pred njimi, vključno z najpogostejšimi izzivi, ter kasnejša podpora in pomoč pri tem, pa mnogokrat resnično neprecenljivo oljašajo in obogatijo potovanje skozi prve dneve in tedne materinstva.

Več prispevkov na temo priprav na porod in podpore po porodu najdeš tu .

Za brezplačen ogled online predavanj o porodu pa se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na .

Poporodno gnezdenje, menstrualni počitek in korona preventivna karantena -ali -Kaj me uči življenje?

Sat, 14 Mar 2020 00:05:36 GMT

Morda bo koga strah, biti sam s sabo in svojo notranjostjo, morda bo kdo tesnoben ob pomankanju mravljiščnega vrveža, v katerem je vajen živeti, ali pa ob pomankanju instante zadovoljitve potrebe po ugodju. A verjamem, da nas skozi vse to čaka veliko spoznanje in dragocena lekcija. Vzemimo si kar največ od nje. Za transformacijo in prerojeno moč, iz katere lahko zrastemo še bojši in (notranje) bogatejši. Kot posamezniki in kot družba.

Ne vem, če je kdo čakal, kdaj se bom na fb-ju glede na nastale razmere oglasila še jaz, ne vem, če je kdo opazil, da se nisem, in če se je kdo spraševal, zakaj ne…. No, zdaj sem začutila, da je čas in zdaj sem tu, da podelim, kar nosim v sebi v teh trenutkih.

Seveda sem spremljala mrežo. A ta čas, ko se je preko socialnih medijev iz ljudi v več fazah izlivalo res mnogo tega, sem se jaz raje držala v svojem centru. Morda je moja mačja narava kriva, da se rada postavim v kot in najprej motrim in naštudiram situacijo, preden bolj suvereno naredim svoje korake proti centru dogajanja okoli mene. Poleg tega pa me je materinstvo naučilo, da je v situacijah, ko se je treba odzvati nepričakovano in hitro, najbolje izhajati iz intuicije in notranje modrosti. Zato je tako zelo pomembno, da poskrbim, da sem najprej povezana s centrom v sebi. Da se lahko potem povežem še s centrom okoli mene.

In sedaj, ko sem naredila svoje korake, lahko pišem kot sledi.

Moj biznis ni online. Je iz mesa in krvi, zdravilnega dotika in objemov podpore. Tega se ne da dati online. Zato sem se te dneve posvečala predvsem temu – kako še varno dajati dotike in objeme iz mesa in krvi. Do kje, ob tišini avtoritete, čutim, da seže moja odgovornost za tiste, ki pridejo k meni po obporodno in terapevtsko podporo? In kaj dati, ko bo enkrat jasno (in sedaj je to zelo jasno), da fizičnega stika ne bo več moč zagotoviti s tako varnostjo, da bi še bil izvedljiv?

Ob tem pa seveda še vsa ta vprašanja... Me skrbi, me je strah, če zbolim? Ne. Me je strah, ker bom morda dlje časa brez dela in kot samozaposlena tudi brez prihodka? V tem trenutku - ko (upajoč na kolektivno solidarnost) razmišljam o potencialno nekaj tednih - ne. Me skrbi, kaj bom v karanteni in ali bom ostala brez jajc in wc papirja? Ne. Me, na primer, skrbi, kaj bo s starostniki in z nosečnicami, ki jih čaka porod, najverjetneje brez partnerja, mamicami in dojenčki, ki rabijo pomoč pri svojih prvih korakih, in do katerih ne morem? O DA.

In če komu pomaga, bi po temle uvodu z vami podelila, zakaj me preventivna karantena ne skrbi, in zakaj jo z osebnega vidika sprejemam mirno in hvaležno, in kako o njej razmišljam, ko stojim v profesionalnih čevljih.

Prvi razlog je lekcija, ki sem jo dobila v času prvih tednov po porodu.

Trikrat sem postala mama. Trikrat sem izkusila, kako je, ko se čez noč tvoje življenje nenadoma preseka, ne veš kaj pričakovati, zjutraj niti slučajno ne veš, kako bo šel naokoli tvoj dan, dan ni enak dnevu, ne moreš praktično nikamor, za daljši ali krajši čas moraš opustiti marsikatero dosedanjo navado in aktivnosti. Ko to takole opisujem, bi marsikdo rekel, kakšna groza in se vprašal, ali pišem o času po porodu ali stanju karantene. Ampak, kar bi rada dodala, je to, da sem se izkušnje prvih tednov po porodu naučila iti skozi tako stanje odmaknjenosti in nepredvidljivosti mirno, srečno in z odprtostjo srca, da se učim in vzamem iz tega največ. Zato je bil čas poporodnega gnezdenja zame eno čudovito obdobje, ko sem se lahko odklopila od vsega, se posvetila tistemu najdražjemu, kraljevala v svojem gnezdu, uživala v mirnosti, počasnosti in čutenju tega, kar se mi dogaja. Ta čas je bil izgleda tudi velika lekcija, kako svojo pozornost obrniti navznoter, raziskovati in razvijati to svojo notranjost, kako najti tisto, kar je res pomembno, se v celosti predati temu in v tem uživati. In ker sem to lekcijo dobro osvojila, karanteno sprejemam mirno in hvaležno, saj sem prepričana, da bom zaradi nje tudi marsikaj dobila.

Drugi razlog je lekcija, ki jo dobivam iz izkušenj zavestnega doživljanja svoje ženske cikličnosti.

Že skoraj dve leti, zadnje leto pa zelo intenzivno, spreminjam svoj odnos do nekaj najbolj naravnega v meni – do mojega menstrualnega cikla ali štirih letnih časov v meni. In ko pride zima, torej čas krvavitve, menstrualnega počitka in kompostiranja (kot zimo opisuje Vesna Juvan ) , se ustavim. Takrat, ko moje telo pokaže, zdaj je ta čas, odložim zunanji svet, se preoblečem v pižamo in odidem kraljevat v spalnico. Da, tam sem sama, odrezana od vsakdana. Da, nimam obiskov niti družbe domačih, telefona, maila in facebooka. Da, vzdržim se vadbe in družabnih dogodkov. Bo morda spet kdo pomislil, če pišem o karanteni? Morda se res sliši podobno… Kar hočem povedati je, da sem si do sedaj že zelo domača z zimo. Ta letni čas v meni me je naučil, kakšen mir ter vir moči in transformacije je čas, ko se obrneš navznoter in se vrneš nazaj k sebi. To zavedanje me podpira, da karanteno sprejemam bolj lahkotno.

In tako je, ko sem pri sebi sprejela odločitev, da grem preventivno v karanteno, nadme legel občutek miru in spokojnosti. Pa čeprav sem ravno odpovedala vse termine in obiske … in nimam pojma, kdaj bom spet lahko začela delati. In vem, na temle delu se utegne kdo v komentarju spotakniti, zato naj iz spredaj povedanega potegnem, kaj je bistvo mojega sporočila.

Želim si, da nas ne bi bilo strah karantene in virusa. Da nam ne bi bilo tesnobno. Verjamem, da lahko namesto strahu vsakdo izmed nas izbere ljubezen in zaupanje. Ljubezen do sebe (kot dela skupnosti) in ljubezen do skupnosti. Kajti, če o sebi začnem razmišljati kot celici znotraj telesa, ki ga je napadla bolezen, potem mi je jasno, da ne morem delati vse tako kot meni paše, pač pa, da se moram sinhronizirati s svojimi sestrami, da bomo v sinergiji zmagale nad nečim, kar bi sicer lahko bilo močnejše od mene kot posameznice.

Zakaj?

Ker ljubim in zaupam. Ker spoštujem energijo rešitve, ki se po zdravi kmečki logiki zdi povsem preprosta. Če sovražnik rabi gostitelja, potem se potencialni gostitelji odmaknemo, dokler vsi znani in neznani gostitelji ne prebolijo okužbe (morda medtem ugotovim, da sem okužena tudi sama), in ko je sovražnik poražen, življenje hitreje in lažje spet postane normalno za vse nas.

Sem pripravljena sodelovati v energiji te, upam, preproste rešitve? Vsekakor.

Zato, da bodo starostniki v domovih končno lahko prišli v stik s svojimi svojci (in to je za mnoge od njih najbolj nujna hrana preživetja).

Zato, da bodo ženske lahko rojevale v miru in ljubljene, očetje pa doživeli neponovljivo rojstvo svojih otrok.

Zato, da bodo šli lahko moji in vaši otroci nazaj v šolo in vrtec.

Zato, da se moji in vaši starši ali stari starši ne bodo počutili tako zaskrbljene, ogrožene in nemočne.

Zato, da bom lahko – tako kot številni samozaposleni in izvajalci storitvenih dejavnosti –spet lahko odprla svoja vrata in zaslužila za davke in prispevke, ki za samozaposlene – zaenkrat - nimajo karantene.

In DA, zato, da se bom lahko vrnila nazaj k temu in tistim, čemur in katerim me je namenilo življenje in k temu, čemur me v življenju kliče.

Sem edina s temi željami? Mislim, da ne.

Ko je v četrtek iz šole prišel moj devetletni sin, je imel oči kot jezero, polno solz, ki so kot frnikule skakale po njegovem obrazu. V njegovem joku je bila iskrena, srčna žalost, stiska. Jokal je v obupu informacije, da se zdaj vsaj dva tedna ne bo družil in igral s svojimi sošolci in prijatelji. Prvi hip bi ga morda celo odslovila, da to pa res ni nič takega, a sem takoj začutila, kako neiskrena in nesočutna bi tako bila. Kajti s karanteno pride nekaj podobnega tudi za nas, zame. Ne bom delala s strankami, ne bo joge, pilatesa in plesa (moji oksitocinski boosterji). Ne bom se videla s starši, sestro in njeno družino, prijatelji. Preskočit bo treba kak rojstni dan. Mi je tesnobno, mi je težko? Lahko. Če to izberem.

Sama sem si tako raje izbrala, da se vprašam, kaj mi ta situacija prinaša? Kaj se lahko iz tega naučim? Kako lahko iz tega zrastem? Kaj je dobrega v tem zame?

Če čakate odgovor, naj povem, da zaman. Odgovor bo prineslo življenje. In ker zaupam, da me ima življenje in vesolje rado, saj sem vendar ljubljeni otrok tega vesolja, verjamem, da bom ta čas in vse »zamujeno« kasneje nadoknadila. Še z večjo radostjo, strastjo in hvaležnostjo. Da bo vse prišlo k meni, kar mi pripada. Druženje, delo in zaslužek, joga in moji trenutki na plesnem parketu.

Si lahko drug drugemu pomagamo, da bomo vsi skupaj lahko čimprej zaživeli na novo, se vrnili k temu, kar nas osrečuje?

Verjamem, da ja. Tako, da v prihodnjem tednu, dveh ali treh ostanemo doma, kolikor je le možno. Če gremo v naravo, pa se vzdržimo telesne bližine.

Morda bo koga strah, biti sam s sabo in svojo notranjostjo, morda bo kdo tesnoben ob pomankanju mravljiščnega vrveža, v katerem je vajen živeti, ali pa ob pomankanju instante zadovoljitve potrebe po ugodju. A verjamem, da nas skozi vse to čaka veliko spoznanje in dragocena lekcija. Vzemimo si kar največ od nje. Za transformacijo in prerojeno moč, iz katere lahko zrastemo še bojši in (notranje) bogatejši. Kot posamezniki in kot družba.

Z ljubeznijo do skupnosti in hvaležnostjo življenju,

Irena

KAKO IZ VRTINCA PORODNE KATASTROFE

Fri, 10 Jan 2020 19:04:21 GMT

Naš notranji um je zelo zaščitniški in “katastrofiranje” mu gre dobro od rok. Če se torej znajdemo sredi vrtinca porodnega “katastrofiranja”, je za nas zelo pomembno, da našo pozornost čimprej preusmerimo k pomiritvi.

Medtem, ko tvoj otročiček raste v tvojem trebuščku, tebi verjetno vsaj vsake toliko časa na uho pride kakšna porodna zgodbica, zaradi katere začneš razmišljati, kaj vse bi pri porodu lahko šlo narobe.

Seveda, take situacije se zgodijo – pa čeprav si morda že usvojila enega od pomembnih HypnoBirthing temeljev, ki se skriva v stavku “samo lepe porodne zgodbe prosim, moj otročiček posluša”.

Kot pa najbrž že veš, se tisto, čemur posvečamo pozornost, krepi. In ker smo se ženske že tekom mladosti naposlušale dovolj grozljivih porodnih zgodbic, je za nas v času nosečnosti res nujno, da se odmaknemo od negativnih porodnih zgodb in informacij, ki samo še dodatno krepijo naša prepričanja, ki porod povezujejo z negativnimi asociacijami. Tega pa za miren in nežen porod res ne potrebujemo.

In kaj torej lahko storimo, če nas vendarle potegne v kak vrtinec scenarija najslabše možne variante?

Prvič, da se zavemo, da smo samo v vrtincu, in da obstaja zelo mahjna verjetnost, da se tak scenarij zares odvije. In drugič, da je ta verjetnost še manjša, če že predhodno razmislimo o tem, kaj lahko storimo, da bo porodni scenarij potekal čim bolj optimalno, oziroma, kako ukrepati, da bi se v primeru dejanskega začetka takega scenarija lahko premaknili nazaj k temu, kar si želimo. Pri tem pa je pomembno, kako usmerimo svoj miselni tok.

Kar hočem povedati je, da je za nas takrat, ko se znajdemo v takem vrtincu, pomembno, da našo pozornost čimprej preusmerimo k pomiritvi. Za porod je namreč ključno, da smo me (in naš um) pomirjene. To pa pomeni, da se ne sprašujemo, kaj narediti, da se nek medicinski poseg v porod ne bo zgodil, pač pa, da se vprašamo, kaj lahko naredim, da bo moj porod potekal čimbolj optimalno. Na primer, namesto, da se sprašujem, kaj lahko naredim, da mi ne bodo poroda spodbujali s sintocinonom (umetni popadki), se raje vprašam, kako lahko telo spodbujam, da bodo ritem, dolžina in moč valov moje maternice (popadki) napredovali čimbolj optimalno?

Čeprav se navidez zdi, da govorimo o eni in isti stvari, je razlika bistvena. V prvem primeru smo namreč z mislimi usmerjeni v zaplet, kar nas dodatno straši, hromi in pelje k še večji pozornosti na neugodne situacije. Hkrati nam taka miselna usmerjenost jemlje zaupanje vase, nas vodi v vse večji obup in občutek nemoči ter nas lahko tudi povsem ustavi, da bi iskale in našle odgovore, ki bi nas pomirili in nam dali vedeti, da rešitev obstaja. V drugem primeru, pa se, nasprotno, osredotočamo na to, kar si želimo, in vprašanje nas spodbuja k aktivnemu iskanju rešitev, ki nas pomirijo, nam vlivajo zaupanje in krepijo naš občutek, da zmoremo.

Ko se torej naslednjič znajdeš v takem vrtincu “katastrofiranja”, najprej naredi nekaj počasnih, dolgih vdihov in izdihov, opazi, kje si z mislimi, in se vprašaj, česa si želiš (recimo, dobro porodne izkušnje). Potem pa se korak za korakom s svojimi mislimi (in vprašanji) premakni proti temu.

Morda ti bo takšna miselna usmeritev sprva predstavljala izziv. Naš notranji um je namreč zelo zaščitniški in “katastrofiranje” mu gre po navadi dobro od rok. Kar nekaj vaje in nege rabi, da se - še posebej takrat, ko se stvari ne odvijajo tako, kot bi hoteli - lažje premakne v drugo smer.

In tukaj ti lahko HypnoBirthing res odlično pomaga. Poleg tega, da ti ponudi konkretne odgovore na tvoja vprašanja glede poroda (tudi, na primer, na vprašanje, kako lahko telo spodbujam, da bodo ritem, dolžina in moč valov moje maternice (popadki) napredovali čimbolj optimalno), ti HypnoBirthing tehnike pomagajo tudi, da pozornost držiš pri tem, kar si želiš.

In kot sem zapisala na začetku - to, čemur posvečamo svojo pozornost, se krepi. Tudi glede poroda. To spoznanje pa je nekaj, kar gotovo pride prav tudi po tem, ko je porodna izkušnja že za tabo. Zato si to velja zapomniti, se ti ne zdi?

Več o metodi HypnoBirthing ter tečaju najdeš na tej povezavi https://www.mir-na.si/HypnoBirthing-te%C4%8Daj

Za brezplačen ogled online predavanj o porodu se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na .

Poveza ne vsebine

HypnoBirthing® : Rojstvo je praznik novega življenja in družine z zelo pomembno vlogo staršev v pričakovanju

HypnoBirthing ® : Porod je tak, kot ga določi um

HypnoBirthing® : Zaupanje v porod je lahko krhka stvar

HypnoBirthing® : Zbogom porodna nočna mora, izbrala sem mirne valove rojevanja

ZBOGOM PORODNA NOČNA MORA, IZBRALA SEM MIRNE VALOVE ROJEVANJA

Sun, 15 Dec 2019 19:22:47 GMT

Dojemanje neudobja in napetosti (bolečine) je individualna in spremenljiva stvar, ki je odvisna tudi od našega čustvenega razpoloženja in miselne naravnanosti. Če o rojevanju razmišljaš kot o največji nočni mori, se med porodom oklepaš misli o tem, kakšen grozen popadek si ravno preživela, in kakšen bo šele naslednji, in kako nikakor ne boš zmogla skozi naslednje popadke, potem bo tvoja porodna izkušnja precej verjetno postala izčrpavajoča, utrujajoča in napeta.

V pričakovanju rojstva otročka si ženske želimo, da bi bil porod čimbolj varen, pa tudi čim manj boleč oziroma čimbolj udoben. Za nežnejše doživljanje poroda pa je pomembno, da razumemo, kaj vpliva na to, kako bomo doživljale porod.

To, koliko neudobja (bolečine) občutiš med porodom, je namreč močno povezano z načinom, kako razmišljaš in čutiš glede rojevanja ter kako se tvoje telo odziva na te misli in občutke.

Ko rojevaš, je zate torej pomembno, da veš, da je vse to, kar doživljaš normalno , in da se ti ničesar ni treba bati. To zavedanje ti omogoča, da med rojevanjem preusmeriš svojo pozornost in tako fizične občutke raje doživiš na drugačen način. Dojemanje bolečine je namreč zelo individualna in v resnici (na srečo) spremenljiva stvar, ki pa je za vse nas odvisna od našega čustvenega razpoloženja in miselne naravnanosti (tega torej, čemur naš um takrat posveča pozornost). Kadar se namreč ne počutimo dobro (recimo, da nas boli glava, hrbet ali trebuh), pa imamo veliko stvari za opraviti, lahko (namesto, da nas skrbi za naš trebuh) z osredotočanjem na delo uspemo preiti skozi tako počutje. V trenutku, ko pa naše misli usmerimo na slabo počutje, takrat nas to lahko čisto sesuje. Ključ je torej v naši pozornosti.

Kaj to pomeni za porod?

Če o rojevanju razmišljaš kot o največji nočni mori, se med porodom oklepaš misli o tem, kakšen grozen popadek si ravno preživela, in kakšen bo šele naslednji, in kako nikakor ne boš zmogla skozi naslednje popadke, potem bo tvoja porodna izkušnja precej verjetno postala izčrpavajoča, utrujajoča in zelo napeta. Zato bo namesto tega, da si pozorna na to, kako boleč je porod, zate veliko bolj koristno to, da svojo pozornost preusmeriš na to, kako in s čim si lahko pomagaš, da ti bo skozi porod udobno oziroma udobneje.

Ženska, ki je sposobna uzreti svoja porodna občutja kot del normalnega procesa rojevanja, in je pomirjena s tem, kar doživlja, zavedajoč se, da se ne rabi boriti proti tem občutkom, je veliko lažje kos porodnemu izzivu. Intenzivnost poroda namreč lahko doživlja brez strahu, z zavedanjem, da so občutki normalni in naravni, hkrati pa se je zmožna opomniti, da je vse kar potrebuje le to, da se sprosti in se s telesom prepusti temu procesu. Potem porod ni več nekaj, proti čemur se bojuje, pač pa porod postane nežno jahanje valov, ki ga lahko obvladuje.

Za udobnejši porod je torej zelo pomembna tvoja pozornost (fokus).

Problem, na katerega lahko naletiš pri usmerjanju svoje pozornosti glede poroda, pa je zaščitniška naravnanost tvojega notranjega uma. Ta je ves čas na preži, da nas kar najbolje varuje. In če smo o porodu vajene razmišljati z dvomom ali celo bolj negativno, potem bo za nas kar malo večji izziv, da naš notranji um pripravimo do tega, da pozornost premakne k nežnejšemu dojemanju poroda.

Da bi ti bil ta izziv lažji, ti priporočam, da tvoj notranji um še v času nosečnosti malo podpreš. En način, kako lahko to storiš je, da se nasloniš na preverjene in že 30 let priljubljene HypnoBirthing tehnike, ki ti bodo pomagale, da bo tvoja pozornost glede poroda in med samim porodom usmerjena tako, da boš porod doživela mirno in udobneje. Da boš torej lahko porodni nočni mori rekla zbogom, porodno izkušnjo pa boš veliko lažje doživela kot jadranje skozi mirne valove rojevanja.

Več o metodi HypnoBirthing ter tečaju najdeš na tej povezavi https://www.mir-na.si/HypnoBirthing-te%C4%8Daj

Za brezplačen ogled online predavanj o porodu se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na .

Poveza ne vsebine

HypnoBirthing® : Rojstvo je praznik novega življenja in družine z zelo pomembno vlogo staršev v pričakovanju

HypnoBirthing ® : Porod je tak, kot ga določi um

HypnoBirthing® : Zaupanje v porod je lahko krhka stvar

ZAUPANJE V POROD JE LAHKO KRHKA STVAR

Wed, 04 Dec 2019 20:00:09 GMT

Kot dojenčke nas v topli maternici ne skrbi, kako se bomo rodili, in ne sprašujemo se, če smo tega sposobni. Ampak do takrat, ko same postanemo noseče, smo že tolikokrat in v taki meri izpostavljene premnogim negativnostim glede poroda, da ni nič čudnega, če danes ženske ne čutimo zaupanja v porodni proces.

Ko sem bila sama noseča, mi je bila ena najbolj pomembnih stvari glede poroda ta, da sem bila čim bolj polna zaupanja vase, v svoje telo in svojega otročka. Zakaj? Ker zaupanje deluje pomirjujoče, sproščujoče in opogumljajoče hkrati. Vse to pa vodi k pozitivnim občutkom in pozitivnejšemu doživetju neke (porodne) izkušnje. Zato mi je bilo takrat zelo pomembno tudi to, kdo me obkroža in kako se glede poroda pogovarja z menoj.

V času nosečnosti sem vsakodnevno krepila svoje zaupanje v porod. Pozorna pa sem bila tudi na to, da so ljudje, ki so me podpirali v tem času, tudi sami gojili zaupanje v porod ter tako to svoje zaupanje prenašali name.

Prepričana sem, da je prav to globoko zaupanje vase in v porod, ki sem ga takrat zgradila, botrovalo k temu, da sem bila pred in med vsakim od mojih treh porodov tako pomirjena in sem vse svoje porode doživela kot zares nepozabne, navdušujoče in opolnomočujoče izkušnje.

Ne preseneča torej, da tudi sedaj, ko sem sama v vlogi tiste, ki podpira počutje nosečnic, verjamem, da je zaupanje vase in v porodni proces eden od temeljev mirnega in nežnega poroda. To zaupanje je po mojem mnenju tudi nujna vrlina nekoga, ki podpira ženske v času nosečnosti, poroda in po njem. Samo tako si sposoben to zaupanje prenesti naprej na nosečnice, da se tudi same glede poroda in vstopa v materinstvo počutijo čimbolj polne zaupanja vase in v porod.

Zaupanje, še posebej v porod, je namreč lahko krhka stvar. Zato potrebuje redno skrbno nego in podporo, da cveti in se vse bolj krepi.

Ko se rodimo, v svet vstopimo z zaupanjem. Od naših izkušenj je potem odvisno, kako se bo to zaupanje razvijalo naprej. Pogosto se zgodi, da naše življenjske izkušnje in odnosi z drugimi malo po malo načnejo to naše zaupanje vase in v svet okoli nas. To pa seveda vpliva na to, kako se počutimo.

Enako velja glede zaupanja in občutkov glede poroda. Kot dojenčke v topli maternici nas ne skrbi, kako se bomo rodili, in ne sprašujemo se, če smo tega sposobni. Ampak do takrat, ko same postanemo noseče, smo že tolikokrat in v taki meri izpostavljene premnogim negativnostim glede poroda, da ni nič čudnega, če danes ženske ne občutimo zaupanja v porodni proces.

Vezano na pravkar povedano, mi je zato pri metodi HypnoBirthing med drugim tako zelo všeč prav to, da nam pomaga podvomiti v to, kar mislimo, da že vemo o porodu (in kar nam, žal, kar pogosto jemlje zaupanje). Vsakič me navduši, ko vidim tisti preskok v glavi tečajnikov, ko začnejo s svojim HypnoBirthing potovanjem. Občutek informiranosti in pogled na stvari iz drugega zornega kota lahko naredita res veliko razliko glede tega, kako se počutiš glede poroda, in s tem tudi, da občutiš več zaupanja vase in v porodni proces.

Še bolj navdušujoče pa je to, da HypnoBirthing ponuja res veliko raznovrstnih orodij in tehnik, ki podpirajo našo vsakodnevno nego zaupanja v naše telo in našo vrojeno modrost rojevanja. Tako se lahko za vsakega najde nekaj, kar ga podpira in mu pomaga k doživetju pozitivne porodne izkušnje.

Več o metodi HypnoBirthing ter tečaju najdeš na tej povezavi https://www.mir-na.si/HypnoBirthing-te%C4%8Daj

Za brezplačen ogled online predavanj o porodu se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na .

Povezane vsebine

HypnoBirthing® : Rojstvo je praznik novega življenja in družine z zelo pomembno vlogo staršev v pričakovanju

HypnoBirthing ® : Porod je tak, kot ga določi um

BOWNOVA TERAPIJA KOT POMOČ PRI KOLIKAH, KRČKIH, REFLUKSU IN DRUGIH PREBAVNIH TEŽAVAH DOJENČKA

Thu, 31 Oct 2019 10:18:56 GMT

Kako in zakaj lahko Bownova terapija pomaga odpraviti ali olajšati kolike, krčke, refluks in druge prebavne tegobe dojenčkov

Z Bownovo terapijo dejansko lahko pomagamo pri težavah in vzrokih kolik in krčkov, pa tudi pri težavah zaradi nezrelega prebavnega sistema, kot so npr. težave z refluksom, vetrovi, s počasno prebavo oziroma redkim izločanjem blata, napihnjenost trebuščka, zaprtost.

Med glavnimi faktorji, ki jih navajajo kot vzrok kolik, je tudi zategnjenost oziroma napetost diafragme. To je široka trebušno-dihalna mišica, ki razmejuje prsno in trebušno votlino. Diafragma pa ni samo mišica, ki nam pomaga dihati. Glede na njeno lokacijo in oživčenost z vejami “umirjevalnega” živčevja, lahko vpliva tudi na našo cirkulacijo, prebavni sistem, izločanje ter sposobnost samopomiritve. Težava je v tem, da naj bi bila diafragma ob rojstvu še nepopolno razvita, saj je dojenček, dokler je v maternici, ne potrebuje za dihanje. Uporabljati jo začne šele z rojstvom, ko začne samostojno dihati. Takoj po rojstvu je tako ta mišica kar naenkrat precej obremenjena zaradi otročkovega visokega srčnega utripa in hitrega dihanja. Zato ni redko, da je pri dojenčkih ta mišica precej napeta ali celo zategnjena, to pa je, kot rečeno, lahko vzrok kolik. Do zategnjenosti te mišice pa lahko prihaja tudi zaradi vzdraženosti simpatičnega živčevja kot posledice stresnega čustvenega stanja dojenčka. Tako lahko vidimo, da težave, ki se navzven kažejo kot prebavne težave, dejansko lahko izvirajo iz miofascialnega (mišično – vezivnega) in emocionalnega neravnovesja v dojenčku. Ker z Bownovo terapijo lahko dosežemo sproščanje mišično-vezivne napetosti, je ta terapija tako učinkovita tudi pri sproščanju diafragme.

Kadar pa gre za prebavne težave, kot npr. počasnejša prebava, ki pri nekaterih dojenčkih lahko povzroča neugodje, terapija s stimulacijo živčevja in hormonalnih žlez nudi tako oljašanje kot tudi stimulacijo razvijajoče se prebave. Dojenčkov prebavni sistem se namreč v prvih tednih po rojstvu šele razvija in kar nekaj časa zori, tako da ni nič nenevadno, če pogostost dojenčkovega izločanja v prvih tednih zelo niha. Terapija pa lahko ta čas razvoja prebavnega sistema skrajša oziroma omili prebavne težave v tem obdobju.

Več o Bownovi terapiji za dojenčke lahko preberete tudi tu

Bownova terapija pri dojenčkih

Potek in uspešnost Bownove terapije za dojenčka

Bownova terapija umirja dojenčka in uravnoveša njegov avtonomni živčni sistem

Bownova terapija kot pomoč pri mišični zakrčenosti ter mišično-skeletnih neravnovesjih

POROD JE TAK, KOT GA DOLOČI UM

Thu, 24 Oct 2019 13:58:17 GMT

Vse se začne pri našem notranjem umu. Kajti telo je (le) akcijska komponenta našega uma.

Verjetno si že slišala, da svoj uspeh ponavadi preprečimo s t.i. samosabotažo, ker se v globini svojega notranjega uma zaradi določenih prepričanj, ki domujejo tam, uspeha bojimo. Bojimo se, kako bo uspeh vplival na to, kako nas bodo dojemali drugi ali se odzivali na nas. Bojimo se tega, kar je potrebno narediti, da uspeh pride. Bojimo se, da bi poskušali, a (vmes) padli. In še je tega….

In tako te zdaj vprašam, kaj ti švigne skozi glavo in kaj občutiš v telesu, ko pomisliš, da bi bil tvoj porod miren in izpolnjujoč?

Kaj, če se globoko dol v sebi v resnici bojiš lepega poroda? Kaj, če v resnici globoko v sebi verjameš, da to ni mogoče? Da je možno samo, če boš imela srečo? Da je to težko dosegljivo? Da tega nisi vredna? Da ti česa takega nisi sposobna? Kaj, če je tvoj strah, da bi doživela fantastičen porod celo večji od strahu, da bi doživela slabo porodno izkušnjo?

Zakaj te to sprašujem? Zato, ker bi rada, da se zavedaš sledečega.

Porod je tak, kot mu dovoliš, da je, oziroma kot ga določiš. Pa ne v tvojem razumu, pač pa v globinah tvojega notranjega uma.

Zato spoznaj, kako zelo se bojiš osrečujoče porodne izkušnje, kako velik je ta tvoj strah, ki raste iz zapisa tvojih življenjskih prepričanj, in ga spremeni v svojo novo moč – moč mirnega in radostnega rojstva.

Verjetno že veš, da je miselna naravnanost (mindset) in pod njo ležeža mreža prepričanj tista, ki loči vrhunskega športnika od sicer nadvse marljivega, a vendar povprečnega športnika. To je dejstvo.

In ko govorimo o porodu, ni nič drugače. Tudi tu se vse začne pri našem notranjem umu. Kajti telo je (le) akcijska komponenta našega uma. In zato se telo odziva ustrezno temu, kar v našem umu velja kot resnično. Kar izkusimo v našem telesu, je torej določeno v našem umu.

Da, glede poroda je zelo pomembno, da poznaš, kako porod poteka v telesu in kako to spodbujati. Da, zelo je pomembno, da poznaš in prav izbereš svoje porodno okolje in svojo porodno ekipo. Da, zelo je pomembno, da poznaš svoje porodne možnosti, da veš, kakšne so tvoje porodne preference in da poznaš način, kako jih skomunicirati s porodnim okoljem. A predvsem je pomembno to, kako razmišljaš o porodu in kakšna prepričanja o porodu se vrtijo v tvojem notranjem umu. Kajti naš um ustvarja našo realnost. In to je dejstvo.

Zato se vprašaj, kakšno porodno zgodbo bi rada ustvarila? Ali veš, kakšna prepričanja se skrivajo v tvojem notranjem umu in kako ti ta prepričanja lahko preprečijo, da bi to zgodbo tudi zares ustvarila?

HypnoBirthing je že 30 let eden vodilnih in celostnih programov priprave uma (in telesa) na porodno izkušnjo. Pa ne zato, ker ponudi odgovore na to, kako poteka porod, kako izbrati porodno okolje in porodno ekipo, kakšne so naše porodne možnosti, kako narediti za nas prave izbire ter kako zasledovati svoje porodne preference. To najdete marsikje.

HypnoBirthing je že toliko časa top izbira tistih, ki želijo porod v vsakem primeru, kakorkoli že zavije porodna pot, DOŽIVETI in ne zgolj PREŽIVETI, zato, ker se ves čas, ne glede na temo, fokusira na tisto, kar pri porodu zahteva največji fokus. In to je naš notranji um. Naša mreža življenjskih prepričanj, ki začrtajo naš porod mnogo prej kot začutimo prvi porodni val (popadek).

Zato pravim - HypnoBirthing je v današnjem svetu kolektivnega strahu pred porodom esencialija. Vse ostalo je dodatek.

Predrzno? Pridi in se prepričaj ;-)

Nasmejan pozdrav

Irena :-)

Več o metodi HypnoBirthing ter tečaju najdeš na tej povezavi https://www.mir-na.si/HypnoBirthing-te%C4%8Daj

Za brezplačen ogled online predavanj o porodu se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na .

Povezane vsebine

HypnoBirthing® : Rojstvo je praznik novega življenja in družine z zelo pomembno vlogo staršev v pričakovanju

HypnoBirthing®: Porod kot normalna, naravna in zdrava življenjska izkušnja

HypnoBirthing® - porod brez strahu: priprave na porod po metodi, ki vrača zaupanje v žensko porodno moč

HypnoBirthing®, zdravilo proti bolečini in strahu pred porodom
HypnoBirthing® – samo vesele porodne zgodbe, prosim

HypnoBirthing® - instinktivni porod: prebujena modrost rojevanja, ki razblinja mit o porodni bolečini in odklepa žensko porodno moč

HypnoBirthing® : Zaupanje v porod je lahko krhka stvar

HypnoBirthing® : Zbogom porodna nočna mora, izbrala sem mirne valove rojevanja

HYPNOBIRTHING® – SAMO VESELE PORODNE ZGODBE, PROSIM :-)

Sun, 14 Apr 2019 22:56:54 GMT

Večino svojega življenja so ženske preko pripovedovanj, institucionalnega izobraževanja in medijev preplavljene z negativnimi sporočili in zgodbami o porodnih izkušnjah drugih žensk. Ko se takšne negativne zgodbe in sporočila glede poroda delijo naprej, pa se mnogokrat spregleduje dejstvo o tem, kaj take zgodbe v resnici prinašajo nosečnici in njenim porodnim zmožnostim. Mlade ženske in nosečnice danes potrebujejo predvsem vero in znanje o tem, kar jim je vrojeno, dano od narave. Potrebujejo, da se jim vrne modrost rojevanja in instinktivni porod. Celosten in preverjeno učinkovit odgovor na to, kako priklicati naravne porodne instinkte in porod doživeti mirno, udobnejše in pozitivno, prinaša metoda HypnoBirthing®.

Prihod dojenčka je ponavadi z veseljem pričakovan dogodek. In čeprav se prihodu dojenčka z opremljanjem stanovanja, nakupovanjem in zbiranjem oblačil, opreme in pripomočkov za nego dojenčka običajno posveti kar nekaj časa, pa ga je ponavadi veliko manj namenjenega v resnici najpomembnejšemu delu otročkovega prihoda. To je - porodu in počutju mame in dojenčka pri tem.

Mnogo nosečnic namreč o porodu začne zares razmišljati šele, ko se jim približuje porodniški dopust ali pa še celo kasneje. Kot da bi se prej nezavedno tej temi izogibale. Kajti občutki, ki spremljajo misel na porod, so nemalokrat vsaj kanček tesnobni. In ponavadi tudi hitro pometeni pod preprogo, češ, “saj bo”. A tako odrinjeni in nepredelani občutki ob tem žal zares ne izginejo, pač pa se samo neopazno ugnezdijo v naš notranji um, podzavest.

Težava je, da se v času poroda potem ta nevidno shranjena čustva in prepričanja zelo pogosto prej ali slej dvignejo na površje, preplavijo um in s tem tudi telo ter na ta način preusmerijo telesne fiziološke in psihološke procese. Tako se bolj ali manj verjetno prične klasična porodna zgodba, ki jo večina nosečnic “pozna” že bistveno dlje kot so noseče. Od malega, če smo pošteni.

Prav neverjetno je, da kljub temu, da takšni občutki, vezani na porod, niso niti dobrodošli niti porodu ugodni, takšna prepričanja vendarle vse prepogosto nosimo s seboj. Razlog za to pa ni kakšna posebna skrivnost. Večino svojega življenja so ženske namreč preko na primer pripovedovanj, institucionalnega izobraževanja in medijev preplavljene z negativnimi sporočili o porodnih izkušnjah drugih žensk. Tako ženske skozi čas osvojijo in ponotranjijo prepirčanje, da je porod povezan z doživljanjem izredne bolečine in trpljenja. Zaradi vsega tega imajo danes, vsaj v naši kulturi, sodobne ženske pred porodom strah, ki je brez primere v vsej zgodovini človeškega rojevanja.

Vprašanje, ki si poraja je, zakaj si ob tem, ko dejansko lahko govorimo že o neki vrsti kolektivnega strahu pred porodom, za povrh predajamo še naravnemu porodu nenaklonjeno dediščino travmatičnih porodnih izkustev? Komaj ženska sporoči veselo novico, že se zgrnejo nadnjo sorodnice, prijateljice ali celo nepoznane osebe, ki bi jim rade podelile njihove grozljive zgodbice in izkušnje glede rojevanja. In ko, iščoč informacije glede poroda, odprejo kakšno revijo ali berejo objave na socialnih medijih, ni nič kaj dosti bolje.

Ko se takšne negativne zgodbe in sporočila glede poroda delijo naprej, pa se mnogokrat spregleduje dejstvo o tem, kaj take zgodbe v resnici prinašajo nosečnici in njenim porodnim zmožnostim. Potem, ko smo bile tako ali tako že od malega programirane, da verjamemo v porod kot nelagodno izkušnjo, naša podzavest, ki nato usmerja naše telesne procese, res ne potrebuje dodatnega goriva za to, da porod razume kot nekaj, čemur bi se bilo najbolje ogniti.

Je kaj čudnega, če nato ta strah, ki se od malega nalaga v našem umu in telesu, nato povzroči, da telesa nosečnic, napojena z od strahu spodbujenimi stresnimi hormoni, postanejo napeta ? In da potem ta napetost ustvarja bolečino ter njihovim telesom preprečuje, da bi zlahka opravila to, kar naj bi po naravi stvari bila njihova povsem normalna fiziološka funkcija?

Rezultat je na koncu, žal, ravno to, česar so se ženske tako dolgo bale – boleč in čustveno naporen, dolg porod ali pa nepotrebni posegi med porodom (intervencija).

Ko pričakuje rojstvo otročka, je tako izziv sodobne nosečnice danes prav v tem, da ponovno spozna, da je porod naravna in normalna izkušnja tako za njo kot za njenega otročka. In da je njena maternica popolno zasnovana, da lahko takrat, ko je ženska ustrezno pripravljena in podprta ter globoko umirjena in tudi telesno sproščena, pripelje otročka na svet brez nevarnosti ali hude bolečine.

Ob tem sicer drži, da je medicinska intervencija pri porodu včasih res potrebna, in takrat smo lahko hvaležni, da nam je na voljo. A dejansko je neizogibno potrebna in nujna precej manj pogosto, kot pa je izvedena.

In vsekakor je prav, da tudi travmatične zgodbe posameznih mamic dobijo pravi naslov in pravega poslušalca, da se rane pozdravijo in da do takih zgodb ne bi več prihajalo. Vendar pa ob spredaj povedanem noseče mamice niso pravi naslov za to.

Da mamicam v pričakovanju in njihovim otročkom, našim vnukom in našim pravnukom ne bo odvzeto najbolj primarno naravno človeško izkustvo – naravno rojstvo, mlade ženske in nosečnice danes torej potrebujejo predvsem vero in znanje o tem, kar jim je vrojeno, dano od narave. Potrebujejo, da se jim vrne modrost rojevanja in instinktivni porod.

Ena od poti, kako se lahko začne ženskam vračat njihovo zaupanje v njihovo porodno sposobnost in moč, je tudi ta, da se jim podeli navdušujoče in opolnomočujoče porodne zgodbe. Ko se notranji um napaja s podobami lepih in navdihujočih porodnih zgodb, se v njem počasi rodi in zasidra tudi prepričanje, da je porod prav zares lepa, radostna in pozitivna izkušnja. Šele potem lahko porod tudi na telesni ravni postane nežnejša in udobnejša izkušnja.

Celosten in preverjeno učinkovit odgovor na to, kako priklicati naravne porodne instinkte in porod doživeti mirno, udobnejše in pozitivno, prinaša metoda HypnoBirthing®, ki je zdaj na voljo tudi pri nas. To je edinstven program priprave na porod, ki je v ZDA priznan že skoraj tri desetletja in je hkrati vodina metoda priprave na porod v številnih državah širom sveta. Ta program sproščenega obporodnega izobraževanja, podkrepljen s tehnikami samohipnoze, dihanja, vizualizacij in vodenega imaginiranja, žensko pripravlja na porodno izkušnjo in jo skoznjo vodi na miren in izredno lep način ter ji pri tem omogoča, da uporabi svoje naravne sposobnosti za varnejše, lažje in udobnejše porajanje.

Ob povedanem ne preseneča, da skozi tečaj priprave na porod po metodi HypnoBirthing® pari že takoj na začetku spoznajo, razumejo in osvojijo znano HypnoBirthing® geslo »Prosim, samo vesele porodne zgodbe… moj otročiček posluša :-)«.

Zapisano in prirejeno po gradivu za HypnoBirthing ® izvajalce.

Več o metodi HypnoBirthing ter tečaju najdeš na tej povezavi https://www.mir-na.si/HypnoBirthing-te%C4%8Daj

Za brezplačen ogled online predavanj o porodu se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na .

Drugi zapisi iz serije HypnoBirthing ®

HypnoBirthing® : Rojstvo je praznik novega življenja in družine z zelo pomembno vlogo staršev v pričakovanju

HypnoBirthing®: Porod kot normalna, naravna in zdrava življenjska izkušnja

HypnoBirthing® - porod brez strahu: priprave na porod po metodi, ki vrača zaupanje v žensko porodno moč

HypnoBirthing®, zdravilo proti bolečini in strahu pred porodom
HypnoBirthing® – samo vesele porodne zgodbe, prosim

HypnoBirthing® - instinktivni porod: prebujena modrost rojevanja, ki razblinja mit o porodni bolečini in odklepa žensko porodno moč

HYPNOBIRTHING® - INSTINKTIVNI POROD: PREBUJENA MODROST ROJEVANJA, KI RAZBLINJA MIT O PORODNI BOLEČINI IN ODKLEPA ŽENSKO PORODNO MOČ

Fri, 22 Feb 2019 22:02:18 GMT

Zanimivo je, kako nam ni težko verjeti v naravno porodno sposobnost živalskih mater, hkrati pa nam, ženskam, odrekamo sposobnost naravnega, nežnega poroda. Kot da je človeški porod proces z neko napako. Ni čudno, da so porodni instinkti in ženska porodna moč ob takem izhodišču ohromljeni ali celo povsem zaklenjeni. HypnoBirthing® danes ženski vrača njeno starodavno modrost rojevanja in zaupanje v porodne zmožnosti njenega telesa ter odklepa njeno porodno moč tako, da lahko v času poroda prikliče svoje naravne porodne instinkte in porodi svojega otročka na varen in bolj udoben način.

Ko med ženskami beseda nanese na porod in rojevanje, je v zraku kaj kmalu mogoče začutiti vonj po nelagodju, mnogokrat tudi strahu. A kaj hitro se te občutke pomete stran, češ “saj bo”.

Ja, moč in vpliv strahu na porodni proces sta običajno takole podcenjena. Ob tem pa ni prav nič koristno tudi običajno prisotno prepričanje, ki dogmatično sprejema porod kot bolečo psihofizično izkušnjo. To prepričanje, mit o porodni bolečini, namreč že samo po sebi ustvarja strah pred porodom.

A naša kultura žal še vedno goji prepričanje v bolečino (in posledično v strah pred bolečino) kot neko neizogibno spremljevalko poroda. To prepričanje se celo opravičuje z nekimi razlogi, zakaj naj bi bila porodna bolečina dobra, in da bolečina deluje opozorilno. Da je bistvo v tem, da znaš preusmeriti pozornost od bolečine oziroma da delaš z njo. In če to ne zaleže, imajo v porodnišnici itak cel kup medikamentov, “nekaj bo že prijelo”.

Sprejeti prepričanje, da je porodna bolečina oziroma trpljenje v bolečinah nujno oziroma neizogibno, bolečina pa dobra, ter da je porod neka grozna, trpeča izkušnja, ki jo je po naravi stvari potrebno izpeljati z medicinsko intervencijo, pa v resnici dejansko pomeni, da k sebi dovolimo ravno tisto situacijo, ki se ji ženske želijo izogniti.

Kar je najbolj paradoksalno pri tem pa je to, da za bolečino vsled materničnih krčev (valov) med rojevanjem v resnici ne obstoji prav noben fiziološki razlog. Vsekakor tudi ni nobenega razloga, da bi bila porodna bolečina glavna tema v zvezi z rojevanjem, okoli katere bi se večino časa vrtela naša pozornost.

Zanimivo je, kako nam ni težko verjeti v naravno porodno sposobnost živalskih mater, hkrati pa nam, ženskam, odrekamo sposobnost naravnega, nežnega poroda. Kot da je človeški porod proces z neko napako. Ni čudno, da so porodni instinkti in ženska porodna moč ob takem izhodišču ohromljeni ali celo povsem zaklenjeni. Čeprav, žal, povsem neutemeljeno. Maternica je namreč popolno ustvarjena za rojevanje otročka. Če razumemo, kako maternica deluje naravno, brez vpliva strahu (in pogosto povsem neutemeljenih predsodkov glede poroda), postane ideja lažjega in udobnejšega poroda, celo brez doživljanja bolečin, takoj očitna ter tudi dejansko in preverjeno dosegljiva.

Za bodočo mamico je v času nosečnosti in pričakovanja poroda torej za začetek zelo pomembno, da se mit o bolečini kot naravnemu, sestavnemu delu poroda, razbline. Zelo velik pomen pa ima tudi spoznanje, da takrat, ko sta telo in um dovolj sproščena in ko ženska zaupa procesu rojevanja, mišice maternice delujejo v popolni harmoniji in brez doživljanja bolečine, točno tako kot so bile za to tudi zasnovane.

Odgovor na vprašanje, kako prebuditi modrost rojevanja, zbuditi porodne instinkte in odkleniti žensko porodno moč, ki hkrati razblinja mit o bolečini kot naravnemu, sestavnemu delu poroda, že vrsto let uspešno prinaša metoda HypnoBirthing®, ki je zdaj na voljo tudi pri nas. To je edinstven program priprave na porod, ki je v ZDA priznan že skoraj tri desetletja in je hkrati vodina metoda priprave na porod v številnih državah širom sveta. Ta metoda med drugim uči, kako doseči sproščenost, potrebno za harmonično delovanje mišic maternice, in kako torej med porodom doseči stanje brez ali s čim manj telesnega upora in posledične bolečine, ki ju sicer ustvarja strah. Na srečanjih v progarmu priprave na porod po tej metodi bodoči straši vadijo HypnoBirthing® tehnike, ki jim, med drugim, pomagajo videti povezavo med strahom in bolečino ter med sprostitvijo in udobnejšim počutjem.

Osvojene HypnoBirthing® tehnike za globoko telesno - mentalno sprostitev in umiritev bodoči mamici pomagajo, da zna preiti v stanje, v katerem se izogne nastajanju stresnih hormonov, ki povzročijo, da se telo zakrči, namesto odpre. Preko vsakodnevne vaje osvojena sposobost prehajanja v stanje globoke sproščenosti pa ji omogoča tudi , da se že v času pred porodom dvigne njen nivo endorfinov, teh čudovitih hormonov dobrega in sproščenega počutja, ki blagodejno vplivajo na nosečnost ter so nato tudi nujna popotnica nežnega, udobnega in mirnega poroda. Porod in rojstvo otročka je tako doživet v vzdušju mirne sproščenosti, brez strahu, ki preprečuje, da bi mišice maternice delovale, kot jim je namenila narava – harmonično in brez (trpečega) doživljanja bolečine. V tem mirnem stanju endorfini, naravni relaksanti, katerih “zalogo” je bodoča mamica s HypnoBirthing® tehnikami krepila že v času nosečnosti, nadomestijo stresne hormone, ki sicer običajno povzročajo zakrčenje telesa in mišic maternice, s tem pa tudi bolečino.

HypnoBirthing® ženski torej vrača njeno starodavno modrost rojevanja in zaupanje v porodne zmožnosti njenega telesa ter odklepa njeno porodno moč na način, ki ji omogoča, da prikliče svoje naravne porodne instinkte in porodi svojega otročka na varen in enostaven način. Porod in rojstvo pa sta tako doživeta kot mirna in radostna izkušnja, ki v ženskem srcu za vselej ostaja toplo zapisana.

Zapisano in prirejeno po gradivu za HypnoBirthing ® izvajalce.

Več o metodi HypnoBirthing ter tečaju najdeš na tej povezavi https://www.mir-na.si/HypnoBirthing-te%C4%8Daj

Za brezplačen ogled online predavanj o porodu se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na .

Drugi zapisi iz serije HypnoBirthing ®

HypnoBirthing® : Rojstvo je praznik novega življenja in družine z zelo pomembno vlogo staršev v pričakovanju

HypnoBirthing®: Porod kot normalna, naravna in zdrava življenjska izkušnja

HypnoBirthing® - porod brez strahu: priprave na porod po metodi, ki vrača zaupanje v žensko porodno moč

HypnoBirthing®, zdravilo proti bolečini in strahu pred porodom
HypnoBirthing® – samo vesele porodne zgodbe, prosim

HypnoBirthing® - instinktivni porod: prebujena modrost rojevanja, ki razblinja mit o porodni bolečini in odklepa žensko porodno moč

HYPNOBIRTHING® - POROD BREZ STRAHU: PRIPRAVE NA POROD PO METODI, KI VRAČA ZAUPANJE V ŽENSKO PORODNO MOČ

Fri, 22 Feb 2019 21:31:51 GMT

Na to, kako bo ženska doživela nosečnost, zlasti pa porod, imajo velik vpliv tudi njena čustva in prepričanja, prepričanja njene okolice ter njeno poznavanje in razumevanje tega, kaj se z njo v tem času dogaja in kakšne možnosti ima s tem v zvezi na izbiro. Program priprave na porod HypnoBirthing® bodočo mamico in njenega partnerja vodi skozi transformativno - izobraževalen proces, v katerem se povrne zaupanje in vera v žensko porodno moč ter bodoča starša popelje v izkušnjo poroda brez strahu.

Porod je zavidljiv psihofizični dosežek in včasih - malo v šali, malo zares - rečem, da bi si vsak moški, ki je kdaj pretekel maraton, in bi zmogel še roditi, dal izdelati zlato medaljo ali priznanje in bi si ga obesil nad, pred, ali kakorkoli že hočete daleč superiorno od svojega maratonskega dosežka. Koliko časa je fant “treniral” in se “sproščal”, da je bil v stanju, da izpelje zadevo? Nekaj mesecev?

In ko govorimo o rojevanju, (v smislu psihofizične zahtevnosti, včasih – vsekakor pa ne nujno – pa tudi trajanja) maratonu vseh maratonov, je prav tako potrebno nekaj telesne, umske in čustvene priprave, da se zgodi čarovnija rojevanja. Zakaj?

Zato, ker imajo na to, kako bo ženska doživela nosečnost, zlasti pa porod, velik vpliv tudi njena čustva in prepričanja, prepričanja njene okolice ter njeno poznavanje in razumevanje tega, kaj se z njo v tem času dogaja in kakšne možnosti ima s tem v zvezi na izbiro.

Zakaj nam dandanes ni težko verjeti v naravno “porodno” sposobnost živalskih mater, hkrati pa nam, ženskam, odrekamo sposobnost naravnega, nežnega poroda in vezano na porod že stoletja gojimo strah in mit o porodni bolečini ter si predajamo naravnemu porodu nenaklonjeno dediščino travmatičnih porodnih izkustev? Verjamem, da tak pogled in odnos do poroda lahko spremenimo. A to šele, ko se bomo opremili s poznavanjem delovanja ženskega telesa, zlasti maternice, v čustveno umirjenem stanju ter razumevanjem učinka strahu (in sorodnih čustev), ki povzroči, da žensko telo med rojevanjem podleže in skrene s svoje naravne poti. Šele takrat bomo lahko prebudili vero v žensko porodno moč in uvideli, da človeški porod vendarle ni proces z neko napako.

Ob poznavanju delovanja maternice v čustveno umirjenem stanju namreč lahko ugotovimo, da prav strah (negativno čustvo), v povezavi z delovanjem živčnega sistema, ki neposredno vpliva tudi na hormonsko telesno strukturo, v telesu ustvari z vidika poroda neharmonično (hormonsko in nevrološko) situacijo. Takšno stanje pa privede do nastanka bolečine. Tej se lahko ognemo s spodbujanjem “umirjevalnega” živčnega sistema, med drugim, na primer, tudi preko različnih tehnik sproščanja in dihanja, vizualizacijo, poglobljenim sproščanjem in meditacijo ter afirmacijami.

Ko ob zgoraj povedanem bodoča mamica in njen partner razumeta tudi, kaj se dogaja z njenim telesom in umom pred, med in po porodu, zakaj in kako čustva vplivajo na žensko telo pred in med porodom, in potem, ko bodoča mamica osvoji sposobnost, kako se hipoma globoko umiriti in sprostiti, se povezati s seboj in z otročkom, začneta telo in um bodoče mamice delovati harmonično usklajeno in kot narava najbolje zna. Umirjeni in osredotočeni um pa nato postopoma vse bolj in bolj dovoli, da telo prevzame navigacijo in“zmeša” čudoviti koktajl naravne (hormonske) relaksacije, kar žensko veliko bolj nežno, mirno in varno - kot to naravno zmore - popelje skozi rojstvo otroka. In to brez tega, da bi bila ženska ob tem vsa napeta zaradu strahu, posledično pa tudi v bistveno drugačnem doživljanju poroda, zlasti tudi z vidika doživljanja bolečine.

Za tako potovanje skozi porod pa je pomembno tudi, da bodoča mamica v dovoljšnji meri pozna tudi različne porodne poti, po katerih lahko zavije porod in kakšne so njene možnosti na vsaki od teh poti, ki jih ima na voljo v zvezi z načinom in potekom poroda (in preko katerih lahko sovpliva na potek in zlasti doživljanje poroda). Dobrodošlo je, da bodoča mamica pozna tudi možnosti v zvezi z izbiro okolja poroda, načinom komunikacije z okoljem glede poroda, uporabo medicinskih intervencij in rokovanjem z dojenčkom ob in po porodu. Nenazadnje pa je dobro, da bodoča mamica osvoji tudi sposobnost sprejemanja odločitev v zvezi s porodom, ki bodo najboljše za njo in njenega otročka. Tako bo, ne glede na to, kako se bo porod dejansko zgodil, lahko v vsakem trenutku porod doživljala s točke razumevanja, kaj se dogaja z njo in otročkom in kakšne so ob tem njene možnosti, s točke globoke umirjenosti, sposobnosti takojšnje sprostitve in zaupanja vase, in s točke notranje moči, s katere bo lahko o sebi in poteku poroda (ob morebitnih pojasnilih in nasvetih medicinske stroke) dejansko odločala sama in ne drugi za njo (ne glede na to, ali bo porod potekal povsem naravno ali pa morda z zunanjo spodbudo).

Znanje in veščine, kot so zarisane zgoraj, bodoči mamici in njenemu partnerju prinaša program priprave na porod po metodi HypnoBirthing®. Gre za edinstven, celovit in dobro premišljen program priprave na porod, ki je v ZDA in drugod po svetu kot vodilna metoda priprave na porod priznan že skoraj tri desetletja in je sedaj na voljo tudi pri nas. Redno izvajanje različnih dihalnih, relaksacijskih, vizualizacijskih in meditacijskih tehnik in orodij, ki jih - ob podajanju porodnega poznavanja - uči metoda HypnoBirthing®, ženski pomaga, da se pred in med porodom lahko hipoma globoko umiri in sprosti, tako telesno kot duševno, ter se poveže s seboj in z otročkom. Njenemu telesu pomaga, da med porodom deluje v lastnem tempu in ritmu, s tem pa omogoča tudi lažje in hitrejše rojevanje. Z uporabo sproščanja, vizualizacije in afirmiranja se namreč spodbudi izločanje telesnih naravnih relaksantov, ki lajšajo počutje med porodom.

Program priprave na porod HypnoBirthing® tako bodočo mamico in njenega partnerja vodi skozi transformativen in hkrati izobraževalen proces, v katerem se povrne zaupanje in vera v žensko porodno moč in bodoča starša popelje v izkušnjo poroda brez strahu.

Zapisano in prirejeno na podlagi gradiva za HypnoBirthing® izvajalce.

Več o metodi HypnoBirthing ter tečaju najdeš na tej povezavi https://www.mir-na.si/HypnoBirthing-te%C4%8Daj

Za brezplačen ogled online predavanj o porodu se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na .

Drugi zapisi iz serije HypnoBirthing ®

HypnoBirthing® : Rojstvo je praznik novega življenja in družine z zelo pomembno vlogo staršev v pričakovanju

HypnoBirthing®: Porod kot normalna, naravna in zdrava življenjska izkušnja

HypnoBirthing® - porod brez strahu: priprave na porod po metodi, ki vrača zaupanje v žensko porodno moč

HYPNOBIRTHING®: POROD KOT NORMALNA, NARAVNA IN ZDRAVA ŽIVLJENJSKA IZKUŠNJA

Fri, 22 Feb 2019 19:03:32 GMT

Prav zaradi porasta medicinskega vmešavanja v porod, ki smo mu priča dandanes, je zelo pomembno, da večkrat ozavestimo dejstvo, da je v svoji osnovi porod v resnici popolnoma naravno, normalno in zdravo izkustvo ženske, za katerega je, ob odsotnosti upravičene potrebe, z vidika zagotavljanja izpolnjujoče in varne porodne izkušnje bolje, da se vanj ne posega. V svoji najboljši obliki je namreč rojevanje otroka nekaj, kar ženska oziroma njeno telo stori, ne nekaj, kar se ji zgodi ali celo naredi.

Navkljub precejšnji medikalizaciji poroda, ki smo ji priča dandanes, se je dobro zavedati, da porod ni medicinski dogodek in sam po sebi ne potrebuje rutinskega, arbitranega in dostikrat tudi nepotrebnega medicinskega vmešavanja (intervencije). Prav zaradi porasta medicinskega vmešavanja v porod, ki včasih lahko tudi prizadene telesno in duševno integriteto ženske, je tako zelo pomembno, da večkrat ozavestimo dejstvo, da je v svoji osnovi porod v resnici popolnoma naravno, normalno in zdravo izkustvo ženske, za katerega je, ob odsotnosti upravičene potrebe, bolje, da se vanj ne posega. In da imamo pred očmi, da je telo ženske med rojevanjem enako sveto kot ob kateremkoli drugem stanju in okoliščinah.

Ženska telesa so ustvarjena za to, da se v njih otroci spočnejo, hranijo in razvijajo, ter se iz njih tudi rodijo. Ženska telesa v principu nimajo hib in niso nagnjena k nepopolnemu delovanju. Tako kot ženska telesa instinktivno znajo zanositi, hraniti in razvijati malo bitje v sebi, tako znajo telesa zdravih nosečnic instinktivno tudi roditi. Z vidika zagotavljanja izpolnjujoče in varne porodne izkušnje je potrebno ta dejstva spoštovati in porodni proces - v odsotnosti posebnih okoliščin - pustiti nedotaknjen. V svoji najboljši obliki je namreč rojevanje otroka nekaj, kar ženska oziroma njeno telo stori, ne nekaj, kar se ji zgodi ali celo naredi (s strani nekoga drugega).

Glede na povedano si - v odsotnosti kakšnih posebnih okoliščin - zdrave ženske in njihovi zdravi otročki zaslužijo skrbno podporo in obravnavo, ki naj bo, namesto tega, da je skladna z rutino zdravstvene ustanove ali stanjem žensk, ki imajo posebne zdravstvene potrebe, raje skladna z njihovim zdravstvenim stanjem in potrebami njihovega konkretnega porodnega procesa.

Vsak porod ima namreč svoj časovni okvir in ritem. Lahko miruje, lahko se odvija pospešeno. Tak proces, kolikor tega ne zahtevajo kakšne posebne okoliščine, zato ne bi smel biti predmet zunanjega vodenja (upravljanja, manipulacije). Telo ženske ne bi smelo biti siljeno, pospeševano v to, da naredi nekaj, kar zna - v svojem času in ritmu - storiti samo. Kajti vsak nepotreben postopek, test, pregled ali poseganje v porodni proces lahko zmoti naravni ritem in tek poroda ter povzroči, da porod (po nepotrebnem) skrene s poti.

Zdrave ženske, ki nosijo zdrave otročke, v času pred porodom - v odsotnosti konkretne medicinske indikacije – tudi ne bi smele biti izpostavljene skrb vzbujajočim in po nepotrebnem zastrašujočim diskusijam o nenormalnostih in nevarnostih, na katere sicer budno „preži“ zdravstveno osebje. Stres in strah namreč povzročita, da se telo med porodom odzove z bolečino. Kadar pa je um prost skrbi in strahu, je narava prosta, da porodni proces izpelje na enako učinkovito delujoč način kot izpelje vse ostale normalne fiziološke funkcije.

Ob povedanem zlahka razumemo, zakaj je temeljno vodilo programa priprav na porod po metodi HypnoBirthing® razumevanje, da je porod za veliko večino zdravih žensk z zdravo nosečnostjo normalna, naravna in zdrava življenjska izkušnja. V tem okvirju HypnoBirthing®:

- prinaša podporo ženski, partnerju in otročku pri gojenju spoštovanja do njihovih želja in pravice družine, da njihov otročiček na svet pride na nežen in miren način, bodisi doma, v porodnišnici ali v porodnem centru;

- daje inspiracijo in opolnomočenje bodočih staršev, da se učijo prevzeti odgovornost za porod, tako, da dejavno iščejo porodno oskrbo in okolje, ki bo v največji možni meri omogočila, da se bo porod odvil v skladu z njihovo vizijo poroda, mirno in s samozaupanjem;

- pomaga ženski, da se nauči priklicati svoje naravne porodne instinkte in se osvobodi mitov in omejujočih prepričanj, ki jo ovirajo pri doživetju radostne porodne izkušnje, tako da v porod vstopi brez strahu in stresa;

- pomaga ženski pri opuščanju in nadomeščanju negativnih porodnih pričakovanj s celovito podobo mirne, nežne in nemotene porodne izkušnje;

- žensko vodi skozi transformativni proces, preko katerega se bo razvilo zaupanje vase, telo in porod ter okrepilo prepričanje, da naj se porod - v odsotnosti posebnih okoliščin - zgodi v svojem tempu, brez nepotrebnega poseganja in pospeševanja.

HypnoBirthing®, ki je zdaj na voljo tudi pri nas, je edinstven in celovito zastavljen program priprave na porod, ki je v ZDA priznan že skoraj tri desetletja in je hkrati vodina metoda priprave na porod v številnih državah širom sveta.

Osvojene HypnoBirthing® tehnike za globoko telesno in mentalno sprostitev in umiritev bodoči mamici med drugim pomagajo, da zna spodbujati in krepiti porodu naklonjeno hormonsko ravnovesje, ki je nujna popotnica nežnega, udobnega in mirnega poroda, tako kot si ga je zamislila Narava.

Zapisano in prirejeno po gradivu za HypnoBirthing izvajalce.

Več o metodi HypnoBirthing ter tečaju najdeš na tej povezavi https://www.mir-na.si/HypnoBirthing-te%C4%8Daj

Za brezplačen ogled online predavanj o porodu se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na .

Drugi zapisi iz serije HypnoBirthing®

HypnoBirthing® : Rojstvo je praznik novega življenja in družine z zelo pomembno vlogo staršev v pričakovanju

HypnoBirthing® - porod brez strahu: priprave na porod po metodi, ki vrača zaupanje v žensko porodno moč

HypnoBirthing®, zdravilo proti bolečini in strahu pred porodom
HypnoBirthing® – samo vesele porodne zgodbe, prosim

HypnoBirthing® - instinktivni porod: prebujena modrost rojevanja, ki razblinja mit o porodni bolečini in odklepa žensko porodno moč

HYPNOBIRTHING® : ROJSTVO JE PRAZNIK NOVEGA ŽIVLJENJA IN DRUŽINE Z ZELO POMEMBNO VLOGO STARŠEV V PRIČAKOVANJU

Fri, 22 Feb 2019 18:32:30 GMT

Vsaka nosečnica in njen partner imata vso pravico, pa tudi odgovornost, da sta v svoji porodni zgodbi sebi in svojemu otročku najboljša zagovornika na poti do varne, izpoljnjujoče in radostne porodne izkušnje.

Porodna zgodba ni samo zgodba ženske, ki je rodila otroka. Porod in rojstvo sta v svojem izhodišču naraven podaljšek in zaključek intimnosti med žensko in moškim, zato naj bo tudi porod zgodba o njima in njuni družini, ki sta jo začela ustvarjati s to intimnostjo.

Zagotavljanje dobrobitja mame in otroka ter celotne novorojevajoče se družine nikakor ne bi smelo biti predmet zadrege ali obotavljanja s strani staršev v pričakovanju. Vsaka nosečnica in njen partner imata vso pravico, pa tudi odgovornost, da sta v svoji porodni zgodbi sebi in svojemu otročku najboljša zagovornika na poti do varne, izpoljnjujoče in radostne porodne izkušnje.

A pred tem je dobro in potrebno, da starši razumejo in sprejmejo zavedanje, da sta porod in rojstvo otročka v veliki meri tudi njihova (so)odgovornost. V tem okvirju je stvar njihove odločitve, da:

- ugotovijo, kaj varen in nežen porod pomeni za njih, in kako ta pogled prevesti v porodne preference („načrt“) ter jih sporočiti zdravstvenemu osebju,

- spoznajo, da so tekom poroda pomemben člen v zagotavljanju svojega dobrega počutja in počutja njihovega otročka,

- se poučijo o svojem porodnem okolju (porodnišnicah), njihovi politiki in rutinskih postopkih ter ta spoznanja ocenijo z vidika njihovih porodnih preferenc,

- se ne odločijo za porod v takem porodnem okolju (porodnišnici), ki nima posluha za njihovo počutje, poglede ter preference, in ki ne zagotavlja opustitve posegov, ki niso medicinsko upravičeni,

- se poučijo, kaj pomenijo posebne okoliščine, ter prejete diagnoze sprejemajo z nadaljnjim poizvedovanjem o koristih, tveganjih in alternativnih možnostih predlaganim medicinskim ukrepom,

- se telesno in duševno pripravijo na porod tudi z vidika prehrane in zdravega živjenjskega stila, okolja in odnosov.

Bistvo poroda in rojstva namreč ni v tem, da se dojenčka (pogosto žal v škodo mamine telesne in duševne integritete) zgolj spravi, „dobi ven“ iz ženskega telesa. Bistvo porodnega procesa in rojstva, ki temu procesu sledi, je v povezanosti, odzivanju in medsebojnem sodelovanju med mamo in otročkom, medtem ko otroček prihaja na svet, mamino telo in ljubezen pa ga peljeta v življenje. Bistvo rojstva je vsekakor tudi to, da družina slavi novo življenje in spremlja otročka v njegovi najbolj temeljni življenjski izkušnji.

Slednje je tudi osnovno izhodišče metode HypnoBirthing® , ki je zdaj na voljo tudi pri nas. Gre za edinstven in celovito zastavljen program priprave na porod, ki je v ZDA priznan že skoraj tri desetletja in je hkrati vodina metoda priprave na porod v številnih državah širom sveta.

HypnoBirthing® podpira starše v zasledovanju pozitivne porodne izkušnje in pri tem zagovarja pogled, da naj bosta rojstvo in družina priznana in spoštovana kot najpomembnejša subjekta praznovanja novega življenja. Pri tem HypnoBirthing ® daje:

- podporo ženski, partnerju in otročku pri zagotavljanju spoštovanja njihovih želja in pravice družine, da njihov otročiček na svet pride na nežen in miren način, bodisi doma, v porodnišnici ali v porodnem centru.

- inspiracijo in opolnomočenje bodočih staršev, ki se učijo prevzeti odgovornost za porod, tako, da dejavno iščejo porodno oskrbo in okolje, ki bo, skladno z individualnimi potrebami njihovega poroda, v največji možni meri omogočilo, da se bo porod odvil v skladu z njihovo vizijo poroda, mirno in s samozaupanjem.

- spodbudo k miselnosti, da je - v odsotnosti posebnih okoliščin - porod lahko pozitivna, naravna in celo radostna izkušnja, skozi katero naj imajo družine, ki želijo izkusiti naraven, nemedikaliziran porod, podporo pri njihovih odločitvah, oskrbi in informiranju.

Naj ob povedanem končam z mislijo, da se starševska odgovornost in sočutnost ne začneta šele, ko nam je dete položeno na prsi. Odgovornost in sočutno starševstvo se začneta že takrat, ko sprejmemo odločitev, da postanemo straši. Včasih je to za nas težje in terja več naše aktivnosti, a vendar je lahko zato potem razlika v izkušnji rojstva res velika.

Zapisano in prirejeno na podlagi gradiva za HypnoBirthing izvajalce.

Več o metodi HypnoBirthing ter tečaju najdeš na tej povezavi https://www.mir-na.si/HypnoBirthing-te%C4%8Daj

Za brezplačen ogled online predavanj o porodu se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na .

Drugi zapisi iz serije HypnoBirthing®

HypnoBirthing®: Porod kot normalna, naravna in zdrava življenjska izkušnja

HypnoBirthing® - porod brez strahu: priprave na porod po metodi, ki vrača zaupanje v žensko porodno moč

HypnoBirthing®, zdravilo proti bolečini in strahu pred porodom
HypnoBirthing® – samo vesele porodne zgodbe, prosim

HypnoBirthing® - instinktivni porod: prebujena modrost rojevanja, ki razblinja mit o porodni bolečini in odklepa žensko porodno moč

Več o metodi HypnoBirthing ® tukaj .

HYPNOBIRTHING®, ZDRAVILO PROTI BOLEČINI IN STRAHU PRED PORODOM

Tue, 22 Jan 2019 18:40:44 GMT

HypnoBirthing® je za sodobno žensko kot nekakšno zdravilo proti bolečini in strahu pred porodom, ki ženski hkrati vrne njeno starodavno modrost rojevanja na način, ki ji omogoča, da prikliče svoje naravne porodne instinkte in porodi svojega otročka na varen in enostaven način.

Ko se bliža eden najrazburljivejših trenutkov v življenju ženske, mnoge nosečnice občutijo vsaj neko vznemirjenje, lahko tudi nemir ali še kakšno bolj obremenjujoče čustvo. Čeprav marsikatera te občutke hitro pomete pod preprogo, češ, “saj je samo porod; vsaka zmore tako ali drugače; bom že potrpela, če bo treba; samo, da dam to skozi in je otrok zdrav”, pa ti občutki v resnici nosečnice ne zapustijo, pač pa se neopaženi in nepredelani ugnezdijo v njeno tkivo in podzavest. Tam ostanejo lepo pozabljeni, vse dokler se nekje med porodom ta pozabljena čustva in prepričanja ne zganejo, preplavijo telo, preusmerijo telesne fiziološke in psihološke procese in bolj ali manj verjetno se lahko prične klasična porodna zgodba, ki jo večina nosečnic “pozna” že bistveno dlje kot so noseče. Od malega, če smo pošteni.

Večino svojega življenja so ženske namreč preplavljene z negativnimi zgodbami o porodnih izkušnjah drugih žensk. Vsi, od njihovih mater do sester, tet, sestričen, prijateljic, celo nepoznanih oseb, bi jim radi podelili njihove grozljive zgodbice in izkušnje glede rojevanja. Tako so ženske skozi čas osvojile in ponotranjile prepirčanje, da je porod povezan z doživljanjem izredne bolečine in trpljenja. Zaradi tega imajo danes, vsaj v naši kulturi, sodobne ženske pred porodom strah, ki je brez primere v vsej zgodovini človeškega rojevanja. Ta ekstremni strah, najbolj in vse prepogosto povezan s pričakovanjem hudih porodnih bolečin, povzroča, da njihova telesa, napojena z od strahu spodbujenimi stresnimi hormoni, postanejo napeta, ta napetost pa nato njihovim telesom preprečuje, da bi zlahka opravila to, kar naj bi po naravi stvari bila njihova povsem normalna fiziološka funkcija. Rezultat pa je nato ravno to, česar so se tako dolgo bale – boleč porod ali pa nepotrebni posegi med porodom (intervencija).

Je res treba, da je tako?

Mar ne bi bilo čudovito, če bi si lahko zmešala čudežni koktajl naravne sproščenosti, ki bi žensko skozi porod popeljal z občutkom umirjenosti in notranje moči, kakorkoli bi že zavilo porajanje otročka?

Marie Mongan, avtorica sedaj že skoraj tri desetletja stare metode HypnoBirthing®, verjame, da takrat, ko se sprosti pri mnogih ženskah prisoten strah glede poroda, lahko ženska doživi enostaven porod in nežno rojstvo. Največja posebnost in edinstvenost njene metode in programa priprave na porod, ki je imenovana HypnoBirthing®, pa je v tem, da razbline mit o bolečini kot naravnemu, sestavnemu delu poroda.

Rezultat te metode je, da ženska porod in rojstvo otročka izkusi v vzdušju mirne sproščenosti, brez strahu, ki preprečuje, da bi mišice njenega telesa delovale, kot jim je namenila narava. V tem mirnem stanju endorfini, naravni relaksanti telesa, nadomestijo stresne hormone, ki sicer pri večini sodobnih žensk povzročajo zakrčenje telesa in mišic maternice, s tem pa tudi bolečino.

Skozi dobro premišljen program globokega sproščanja, samohipnoze in meditativne prakse, posebnih tehnik dihanja, vizualizacije, afirmacij, izobraževanja in pozornosti na prehrano in ustrezno toniranje/vadbo telesa, ženska v vrsti srečanj uvidi rojstvo kot normalen telesni proces ter osvoji zaupanje, da njeno telo ve, kako pripeljati otročka na svet na miren in nežen način, kot ga je namenila Narava. Hkrati spozna, kaj povzroča, da porod boli in, še bolj pomembno, da spozna, zakaj, po naravi stvari same, sploh ni potrebno, da bi porod bil boleč, in tudi, kaj lahko s tem v zvezi stori sama.

HypnoBirthing® žensko pripravlja in vodi skozi porodni proces na miren in izredno lep način ter ji pri tem omogoča, da uporabi svoje naravne sposobnosti za varnejše, lažje in udobnejše porajanje. Za sodobno žensko je HypnoBirthing® kot nekakšno zdravilo proti bolečini in strahu pred porodom, ki ženski hkrati vrne njeno starodavno modrost rojevanja na način, ki ji omogoča, da prikliče svoje naravne porodne instinkte in porodi svojega otročka na varen in enostaven način.

Zapisano in prirejeno na podlagi gradiva za HypnoBirthing® izvajalce.

Več o metodi HypnoBirthing ® tukaj .

Drugi zapisi iz serije HypnoBirthing ®

HypnoBirthing® : Rojstvo je praznik novega življenja in družine z zelo pomembno vlogo staršev v pričakovanju

HypnoBirthing®: Porod kot normalna, naravna in zdrava življenjska izkušnja

HypnoBirthing® - porod brez strahu: priprave na porod po metodi, ki vrača zaupanje v žensko porodno moč