BOWNOVA TERAPIJA KOT POMOČ PRI KOLIKAH, REFLUKSU, KRČKIH IN DRUGIH PREBAVNIH TEGOBAH DOJENČKOV
- By Irena Jamšek Halas
- •
- 19 Apr, 2018
- •
Z Bownovo terapijo lahko dojenčkom pomagamo pri težavah in možnih vzrokih kolik, kakor tudi pri podpori dojenčkovega prebavnega sistema.
Ena
največjih tegob dojenčkov (in tudi njihovih staršev) so kolike, refluks in
krčki.
Normalno je, da dojenčki po rojstvu še kar nekaj časa zorijo in se razvijajo v svojih telesnih funkcijah, kar zajema tudi prebavni sistem in sistem izločanja. Običajno traja nekje tri do šest mesecev, da se ta sistem uredi in ustali. Ob zorjenju prebavnega sistema pa imajo nekateri dojenčki lahko težave, ki se kažejo kot krčki, kolike in refluks.
Kolike so izraz, ki se najpogosteje uporablja za kakršnokoli neugodje v dojenčkovem telesu. Nekateri kot kolike razumejo razdražljiv jok čustvenega izvora.
Kolike prepoznamo kot dojenčkov jok, ki se pojavlja v popoldanskem in/ali večernem času, traja približno tri ure zdržema, več kot trikrat na teden, več kot tri tedne zaporedoma. Jok se na videz zdi, kot da ima izvor v bolečini, začne pa se brez nekega očitnega vzroka. Simptomi, ki se običajno kažejo pri kolikah, so: vetrovi in plini, zaprtje, mišična napetost, bolečine ali neugodje v trebuščku ob prebavljanju, napeta diafragma, refluks in težave s spanjem.
Kolike starši včasih zamešajo s krčki. Otroček s kolikami ima napeto, trdo telo in trebušček, izteguje nogice, zelo slabo prenaša dražljaje in ga je težko pomiriti z ujčkanjem. Dojenčki, ki pa imajo težave s krčki (vetrovi in ujeti plini), pa jokajo večkrat čez dan, se vmes tudi umirijo, med jokom krčijo nogice k sebi in lahko med tem tudi spuščajo pline. Pri teh težavah je nošenje in zibanje bolj učinkovito kot način pomiritve kot pri kolikah.
Simptomi
kolik se včasih zamešajo tudi s simptomi refluksa. Tako kot kolike tudi refluks
povzroča, da je dojenček precej razdražen in jokav.
O refluksu (natančeneje gastroezofagealnem refluksu) govorimo, ko se kislina iz dojenčkovega želodčka in njegova vsebina dvigneta nazaj gor v požiralnik, vse do ust.
Do tega lahko pride iz različnih vzrokov, med drugim tudi zaradi tega,
ker je dojenčkov požiralnik še relativno kratek, mišica zapiralka med
požiralnikom in želodčkom pa je na začetku pri zapiranju pogosto manj
učinkovita. Razlog te slabše učinkovitosti je lahko tudi zategnjenost mišice diafragme, skozi katero poteka tudi požiralnik (več o diafragmi v nadaljevanju). Težave z refluksom se običajno popravijo z dojenčkovo rastjo, ko se mišica zapiralka
okrepi, požiralnik pa podaljša. K težavi prispeva tudi dejstvo, da je
dojenčkova hrana na začetku tekoča, dojenček pa je tudi veliko časa v ležečem
položaju.
Prva stvar, s katero lahko sami pomagate dojenčku ublažiti tegobe kolik in krčkov je, da pomirite dojenčka s tem, da ga zavarujete pred prekomerno stimulacijo in ga odmaknete iz preveč dejavnega okolja. Za začetek otroček potrebuje mirno in ljubeče okolje, ki mu ga mamica najlažje ponudi z gnezdenjem v postelji. Dojenčkom namreč poln urnik obiskov in tekanja po opravkih ne ustreza. Zibanje v toplem, mirnem maminem naročju je tisto, kar potrebujejo, da zgradijo varno navezanost s starši.
Veliko
staršev se s problemom kolik, refluksa in krčkov najprej obrne na pediatra, kar je
sicer dobro izhodišče, saj lahko pediater ob pregledu otroka izloči morebitna
patološka stanja, ki bi lahko bila razlog težav, oziroma poda nadaljna navodila ali terapijo glede na postavljeno diagnozo. Običajno pa pediater pri teh
simptomih ne more pomagati. Starši so tako pri reševanju tovrstnih težav
pogosto prepuščeni svoji iznajdljivosti.
Eden od
odgovorov, kako olajšati ali odpraviti tegobe kolik, refluksa, krčkov in drugih
na prebavni sistem vezanih težav, pa je tudi Bownova terapija. Slednja tudi
pomaga skrajšati čas zorjenja in urejanja dojenčkovega prebavnega sistema.
Z Bownovo
terapijo dejansko lahko pomagamo pri težavah in vzrokih kolik ter krčkov, pa
tudi pri težavah zaradi nezrelega prebavnega sistema,
kot so npr. refluks, težave z vetrovi, s počasno prebavo oziroma redkim
izločanjem blata, napihnjenost trebuščka, zaprtost.
Med
glavnimi faktorji, ki jih navajajo kot vzrok kolik, je tudi zategnjenost
oziroma napetost diafragme. To je široka trebušno-dihalna mišica, ki razmejuje
prsno in trebušno votlino. Diafragma pa ni samo mišica, ki nam pomaga
dihati. Glede na njeno lokacijo in oživčenost z vejami “umirjevalnega”
živčevja, lahko vpliva tudi na našo cirkulacijo, prebavni sistem, izločanje ter
sposobnost samopomiritve.
Težava je v tem, da naj bi bila diafragma ob
rojstvu še nepopolno razvita, saj je dojenček, dokler je v maternici, ne
potrebuje za dihanje. Uporabljati
jo začne šele z rojstvom, ko začne samostojno dihati. Takoj
po rojstvu je tako ta mišica kar naenkrat precej obremenjena zaradi otročkovega
visokega srčnega utripa in hitrega dihanja. Zato ni redko, da je pri dojenčkih
ta mišica
precej napeta ali celo zategnjena, to pa je, kot rečeno, lahko vzrok kolik.
Do
zategnjenosti te mišice lahko prihaja tudi zaradi vzdraženosti simpatičnega
živčevja kot posledice stresnega čustvenega stanja dojenčka ali pa je ta napetost posledica travmatičnega poroda. V slednjem primeru namreč lahko pride do napetosti mišic in vezivnega v predelu vratu in čeljusti, posledično pa tudi do napetosti vezivnega tkiva visceralnih organov. Tako lahko vidimo,
da težave, ki se navzven kažejo kot prebavne težave, dejansko lahko izvirajo iz
miofascialnega (mišično – vezivnega) in emocionalnega neravnovesja v dojenčku.
Ker z Bownovo terapijo lahko dosežemo sproščanje mišično-vezivne napetosti ter spodbujamo "umirjevalno" (parasimpatično) živčevje, je
ta terapija tako učinkovita tudi pri sproščanju diafragme.
Kadar pa gre za
prebavne težave, kot npr. počasnejša prebava, ki pri nekaterih dojenčkih lahko
povzroča neugodje, terapija s stimulacijo živčevja in hormonalnih žlez nudi
tako oljašanje kot tudi stimulacijo razvijajoče se prebave. Kot že rečeno, se
dojenčkov prebavni sistem v prvih tednih po rojstvu šele razvija in kar nekaj
časa zori, tako da ni nič nenevadno, če pogostost dojenčkovega izločanja v
prvih tednih zelo niha. Terapija pa lahko ta čas razvoja prebavnega sistema
skrajša oziroma omili prebavne težave v tem obdobju.
Terapija sprosti
zakrčenost in napetost diafragme. S sprostitvijo diafragme
se odpravlja tudi refluks in kolcanje, spodbuja pa se tudi dihalna in prebavna
funkcija v telesu. Ponavadi lahko po
terapiji zaznamo aktivacijo prebave. Neredko se zgodi tudi, da
dojenček že med terapijo začne spuščati vetrove ali brez težav napolni
pleničko.
Običajno je potrebno nekaj terapij, da se težave ublažijo in umirijo ali celo izzvenijo.
Dobrodošla podpora pri teh težavah, ki jo imajo starši lahko vedno pri roki, pa je tudi redna masaža dojenčka, zlasti masažna rutina za težaven trebušček.
Več o Bownovi terapiji za dojenčke lahko preberete tudi tu
Bownova terapija pri dojenčkih
Potek in uspešnost Bownove terapije za dojenčka
Bownova terapija umirja dojenčka in uravnoveša njegov avtonomni živčni sistem
Bownova terapija kot pomoč pri mišični zakrčenosti ter mišično-skeletnih neravnovesjih
Poznam te, draga mama.
Sedela sem ob tebi, že več stokrat, v tvoji spalnici.
Poslušala sem tvojo zgodbo. Tisto, ki nikomur nikoli še ni bila povedana, in pričevala tvojim solzam in stiskam, ki so skozi njih tekle iz tebe.
Vidim te, draga mama.
Videla sem v tvojo dušo, že stokrat, ko sem opazovala tvoje oči, kako z velikim upanjem zrejo v oči tvojega dojenčka, za katerega si res želela narediti vse, da bi mu zagotovila varnost, dobro počutje in občutek ljubljenosti.
Videla sem trenutke, ko si se, kljub utrujenosti, neprespanosti in skrbem, ali delaš vse prav, uspela prepustiti in je med vama steklo nežno in ljubeče zlivanje vajinih duš, tako kot sta bila zlita v eno, ko si bila še noseča.
Videla pa sem tudi trenutke, ko si strahoma in skrivaj trepetala navznoter, ali in kako boš zmogla iti skozi to enormno nalogo, da si (sploh prve mesece in leta) z dušo in telesom fizično, psihično in energijsko dobesedno cel svet tvojega otroka, in se z večjo ali manjšo tesnobo spraševala, kaj se bo ta čas zgodilo s teboj, tvojimi sanjami in tvojim svetom, kot si ga poznala doslej.
Vidim te danes, še leta po teh prvih mesecih, ko se sprašuješ, zakaj je materinstvo tako težko in kdaj bo že prišel končno tisti čas “potem pa bo bolje”. Ko v ogledalu še vedno iščeš njo, ki si nekoč bila, ali pa tiste, ki jo vidiš v ogledalu, sploh zares ne poznaš, ne veš, kaj je njena resnica in kaj si zares želi. Veš samo to, da se ji tam notri že pošteno meša od vsega, kar se je zgrnilo nad njo, odkar je mama.
Resnično, draga mama, vidim te, in vem za vrtiljak, na katerem sediš znotraj sebe.
Slišim tvoje notranje krike naveličanosti, obupanosti, izčrpanosti in preplavljenosti s čustvi, ki jih prekrivaš s prikupnim nasmeškom in “potrudila se bom še malo bolj” samoprigovarjanjem, in ki jih tako, z velikim občutkom osamljenosti, samoutišaš še sama pred sabo.
Morda si mama že kar nekaj let, morda celo desetlje in več.
In še vedno v sebi nosiš vso krivdo, sram in jezo, ki si jih doživljala ali jih doživljaš vsakič, ko nisi znala ali ne znaš najti odgovora, da bi ob vsem, kar visi na tvoji to-do listi, pomirila ali zadovoljila svojega otroka, da bi uskladila delo in dom, uspela opraviti vsa gospodinjska opravila in biti zraven poleg ljubeče mame še ljubeča žena, hčerka, sestra, prijateljica.
Še vedno nosiš v sebi krivdo in sram, ko za hip pomisliš ali si celo izbereš, da daš prednost sebi in svojim potrebam, ter jezo, kadar tega zaradi materinstva ali tega, ker v njem nisi utrezno podprta, ne izbereš, pa točno veš ali čutiš, da bi si mogla reči da. In potem pokaš po šivih in se sramuješ svojih izpadov, ko ti, razumljivo ob vsej izčrpanosti, ne uspe, da se zadržiš skupaj.
Poznam te, draga mama. Poznam tvoj notranji svet, odkar si mama.
Zato vem, da je veliko zdravilo za tvojo dušo in srce (vsaj za začetek) to, da si slišana, videna in validirana v tem, kar čutiš.
Vem, težko je sedeti s tem, kar čutimo v sebi. Tega nas nihče ni učil. Prav nasprotno, rečeno nam je bilo, da se močne ženske znajo obvladati (beri potlačiti svoja čustva). Kero sranje (oprosti mojemu sočnemu izražanju). V resnici je naša moč ravno v tem, da znamo in zmoremo z milino in neobsojanjem sedeti s svojim notranjim svetom in po potrebi temu svetu tam zunaj dati ustrezen glas.
Iz izkušnje in prakse pa vem tudi to, da je za nas ženske veliko lažje sedeti s svojim vrtiljakom, če ob tem nekdo sedi ob tebi, te samo posluša in ti drži varen prostor, da lahko izraziš, kako ti je zares navznoter. V telesu, duši in srcu. Brez da bi te poskušal popraviti. Ker v resnici tudi ničesar ni za popraviti. Samo prisluhniti.
Kajti skozi to, ko ti je prisluhnjeno, končno zaslišiš sama sebe. In to je zdravilno.
To je začetek tvojega vračanja nazaj k sebi in odkrivanju, kdo si in kaj si izbiraš zdaj, ko si (tudi) mama.
Zato, draga mama, če začutiš, da je čas, da ti nekdo prisluhne in posedi s tabo da se boš končno lahko vrnila k sebi in našla svoje odgovore glede tega, kaj si želiš in potrebuješ, ter kako to zasledovati, te vabim, pokliči.
Posedim s tabo, prinesem s seboj še vse moje izkušnje in modrosti vseh žensk, ki so to pot že prehodile pred mano in jo delile z menoj, pa milino, zaupanje in varen prostor brez sodbe, in z vsem tem skupaj prisluhneva ženski v tebi, ki že predolgo (se ti ne zdi?) čaka, da skupaj s svojimi potrebami dobi prostor in podporo tudi tam zunaj. In da je končno videna in podprta v njeni matrescenci.
In, kot vedno, preden se poslovim - objem, draga mama.
Več o podpori v času materinstva, ki ti jo lahko nudim, najdeš tule.
