PREROJENA V VARNEM OBJEMU ROKE NEŽNOSTI
- By Irena Jamšek Halas
- •
- 09 Apr, 2021
- •
Da, skozi izzive včasih začutim težo, in da, solze tečejo. Izgubim ravnotežje in včasih tudi orientacijo in fokus. Takrat se ne počutim prav pomladansko cvetoče, pač pa bolj kot kako megleno aprilsko jutro. Toda izbiram, da ne ostanem v megli. Izbiram, da prosim za Roko v oporo, da spet začutim tla pod nogami in se v polni moči spet postavim v ravnotežje in se nato skozi korake stabilnosti in večje jasnosti, kaj si želim, premaknem proti tistemu veličastnemu, kar še nisem vedela, da je zame sploh možno, da sem.
Kako zelo drugačno
postane življenje, ko ga začneš več opazovati in zaznavati s celim svojim
bitjem in ga manj gledati in usmerjati z glavo. Ko se uspeš ustaviti, samo
dihati in videti, na primer, v katerem
letnem času je Narava, pa tudi ti.
Jaz vsako jutro najprej vdihnem energijo Pomladi. Energijo ponovnega vstajenja od tega, kar sem bila, k temu, kar dopuščam in izbiram, da sem ali postajam. Ta dan ali pa dan, mesec, leta, desetletje zatem.
Prav neverjetno, kajne? Da po (zimskem) počitku lahko zacvetim v nekaj novega, v nekaj večjega in močnejšega. Pa hkrati osupljivo lepega, nežnega in mehkega. In dovolj je, da to dopuščam in izbiram.
Zame kot Žensko in kot Mamo je zavedanje te možnosti izbire in izbire možnosti nenehnega in najrazličnejšega preporoda in dopuščanja, da se ta preporod zgodi, tisto, kar me hrani, da živim bolj izpolnjeno in radostno. In to kljub temu, da mi življenje sem in tja prinaša bolj ali manj velike in večplastne izzive v mojem zasebnem ali poklicnem življenju.
Da, skozi te izzive včasih začutim težo, in da, solze tečejo. Izgubim ravnotežje in včasih tudi orientacijo in fokus. Takrat se ne počutim prav pomladansko cvetoče, pač pa bolj kot kako megleno, deževno aprilsko jutro. Toda izbiram, da ne ostanem ne v megli ne v dežju. Izbiram, da prosim za Roko v oporo, da spet začutim tla pod nogami in se v polni moči spet postavim v ravnotežje in se nato skozi korake stabilnosti in večje jasnosti, kaj si želim, premaknem proti tistemu veličastnemu, kar še nisem vedela, da je zame sploh možno, da sem.
Ta Roka je včasih roka, ki ne pripada meni. To, da sprejmem to Roko, ta varen objem, mi omogoča, da razvijam nekaj, kar je v resnici ena največjih dragocenosti, ki jo lahko premoremo. Ranljivost. Ranljivost in razgaljenost pred svetom me naredi človeško, toplo in sočutno. In mnogo korakov bližje k lahkotnejšemu ustvarjanju in povezovanju. In zato torej tudi mnogo korakov bližje k tebi.
Prav vsak dan pa izbiram in vadim, da je Roka, ki me ujame v varen objem, tudi moja roka. Že zjutraj me poboža in me spomni, da sem ljubljeni Otrok Vesolja. To je moja prva misel, ko odprem oči. Ta nežnost, ki si jo naklonim, je moja izbira. Vsak dan znova. Vsako jutro in vsak večer. In vse večkrat tudi v mnogih trenutkih vmes. To je moja nevidna mišica ljubezni in nege do sebe, ki jo krepim in negujem vsak dan. In boljša kot je forma, bolj cvetim.
Saj veš, vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.
Pa ti? Si že nagruntala, kako v sebi zgraditi ta varen objem, kako najti to svojo Roko, ki nas, Mame, ujame tudi, ko ostanemo v megli in dežju same?
Pridi, te povabim, da greva na potovanje skupaj. Pa ne samo, da najdeva Roko Nežnosti, pač pa tudi Roko Moči, Miline, Vrednosti, Zaupanja in Povezanosti. S podporo teh rok je pot skozi ciklično prerojevanje Ženske v Mamo veliko lažja in gladka.
Da ne zamudiš vkrcanja, te vabim, da se pofočkaš tule in se bereva spet kmalu.
Ker si zares želim, da na tvoji poti skozi materinstvo v radosti in izpoljnenosti ne brstiš niti dneva manj.
Več o matrescenci lahko najdeš tudi tule
Matrescenca - pozabljeni prehod ženske v mamo
Poznam te, draga mama.
Sedela sem ob tebi, že več stokrat, v tvoji spalnici.
Poslušala sem tvojo zgodbo. Tisto, ki nikomur nikoli še ni bila povedana, in pričevala tvojim solzam in stiskam, ki so skozi njih tekle iz tebe.
Vidim te, draga mama.
Videla sem v tvojo dušo, že stokrat, ko sem opazovala tvoje oči, kako z velikim upanjem zrejo v oči tvojega dojenčka, za katerega si res želela narediti vse, da bi mu zagotovila varnost, dobro počutje in občutek ljubljenosti.
Videla sem trenutke, ko si se, kljub utrujenosti, neprespanosti in skrbem, ali delaš vse prav, uspela prepustiti in je med vama steklo nežno in ljubeče zlivanje vajinih duš, tako kot sta bila zlita v eno, ko si bila še noseča.
Videla pa sem tudi trenutke, ko si strahoma in skrivaj trepetala navznoter, ali in kako boš zmogla iti skozi to enormno nalogo, da si (sploh prve mesece in leta) z dušo in telesom fizično, psihično in energijsko dobesedno cel svet tvojega otroka, in se z večjo ali manjšo tesnobo spraševala, kaj se bo ta čas zgodilo s teboj, tvojimi sanjami in tvojim svetom, kot si ga poznala doslej.
Vidim te danes, še leta po teh prvih mesecih, ko se sprašuješ, zakaj je materinstvo tako težko in kdaj bo že prišel končno tisti čas “potem pa bo bolje”. Ko v ogledalu še vedno iščeš njo, ki si nekoč bila, ali pa tiste, ki jo vidiš v ogledalu, sploh zares ne poznaš, ne veš, kaj je njena resnica in kaj si zares želi. Veš samo to, da se ji tam notri že pošteno meša od vsega, kar se je zgrnilo nad njo, odkar je mama.
Resnično, draga mama, vidim te, in vem za vrtiljak, na katerem sediš znotraj sebe.
Slišim tvoje notranje krike naveličanosti, obupanosti, izčrpanosti in preplavljenosti s čustvi, ki jih prekrivaš s prikupnim nasmeškom in “potrudila se bom še malo bolj” samoprigovarjanjem, in ki jih tako, z velikim občutkom osamljenosti, samoutišaš še sama pred sabo.
Morda si mama že kar nekaj let, morda celo desetlje in več.
In še vedno v sebi nosiš vso krivdo, sram in jezo, ki si jih doživljala ali jih doživljaš vsakič, ko nisi znala ali ne znaš najti odgovora, da bi ob vsem, kar visi na tvoji to-do listi, pomirila ali zadovoljila svojega otroka, da bi uskladila delo in dom, uspela opraviti vsa gospodinjska opravila in biti zraven poleg ljubeče mame še ljubeča žena, hčerka, sestra, prijateljica.
Še vedno nosiš v sebi krivdo in sram, ko za hip pomisliš ali si celo izbereš, da daš prednost sebi in svojim potrebam, ter jezo, kadar tega zaradi materinstva ali tega, ker v njem nisi utrezno podprta, ne izbereš, pa točno veš ali čutiš, da bi si mogla reči da. In potem pokaš po šivih in se sramuješ svojih izpadov, ko ti, razumljivo ob vsej izčrpanosti, ne uspe, da se zadržiš skupaj.
Poznam te, draga mama. Poznam tvoj notranji svet, odkar si mama.
Zato vem, da je veliko zdravilo za tvojo dušo in srce (vsaj za začetek) to, da si slišana, videna in validirana v tem, kar čutiš.
Vem, težko je sedeti s tem, kar čutimo v sebi. Tega nas nihče ni učil. Prav nasprotno, rečeno nam je bilo, da se močne ženske znajo obvladati (beri potlačiti svoja čustva). Kero sranje (oprosti mojemu sočnemu izražanju). V resnici je naša moč ravno v tem, da znamo in zmoremo z milino in neobsojanjem sedeti s svojim notranjim svetom in po potrebi temu svetu tam zunaj dati ustrezen glas.
Iz izkušnje in prakse pa vem tudi to, da je za nas ženske veliko lažje sedeti s svojim vrtiljakom, če ob tem nekdo sedi ob tebi, te samo posluša in ti drži varen prostor, da lahko izraziš, kako ti je zares navznoter. V telesu, duši in srcu. Brez da bi te poskušal popraviti. Ker v resnici tudi ničesar ni za popraviti. Samo prisluhniti.
Kajti skozi to, ko ti je prisluhnjeno, končno zaslišiš sama sebe. In to je zdravilno.
To je začetek tvojega vračanja nazaj k sebi in odkrivanju, kdo si in kaj si izbiraš zdaj, ko si (tudi) mama.
Zato, draga mama, če začutiš, da je čas, da ti nekdo prisluhne in posedi s tabo da se boš končno lahko vrnila k sebi in našla svoje odgovore glede tega, kaj si želiš in potrebuješ, ter kako to zasledovati, te vabim, pokliči.
Posedim s tabo, prinesem s seboj še vse moje izkušnje in modrosti vseh žensk, ki so to pot že prehodile pred mano in jo delile z menoj, pa milino, zaupanje in varen prostor brez sodbe, in z vsem tem skupaj prisluhneva ženski v tebi, ki že predolgo (se ti ne zdi?) čaka, da skupaj s svojimi potrebami dobi prostor in podporo tudi tam zunaj. In da je končno videna in podprta v njeni matrescenci.
In, kot vedno, preden se poslovim - objem, draga mama.
Več o podpori v času materinstva, ki ti jo lahko nudim, najdeš tule.
