Blog Post

BRAZGOTINA PO PREREZU (EPIZIOTOMIJI) ALI RAZTRGANJU PRESREDKA

  • By Irena Jamšek Halas
  • 03 Nov, 2022

Prerez presredka je najbolj pogosta porodna poškodba, ki za sabo pusti brazgotino in njen večplasten vpliv na naše celostno počutje. Več o tem ter zakaj in kako nadaljevati zdravljenje (sproščanje) brazgotine od tam, kjer nas uradna medicina pusti v slepi ulici, najdete v tem prispevku.

Epiziotomija ali prerez presredka je najbolj pogosta poškodba, ki jo utrpijo ženske med porodom iatrogeno. To pomeni povzročeno s strani medicine. Najpogosteje do tega pride zaradi predhodne kaskade medicinske intervencije (vmešavanja v porod), ki bi se ji v večini primerov dalo izogniti. Slednje velja tudi za spontane raztrganine presredka.

Da zgoraj navedeno drži, lahko razberemo iz statistike porodnišnic. Vpogled v uradno objavljene podatke namreč pokaže, da v porodnišnicah, kjer imajo vpeljan sistem aktivnega upravljanja s porodom, z epiziotomijo konča vsaka tretja ženska (če bi šteli še raztrganine pa se približamo na vsako drugo žensko). V drugih porodnišnicah, ki prakticirajo babiško usmerjen porod, ki sledi potrebam in okoliščinam konkretne porodnice, pa poškodbo presredka utrpi približno vsaka petnajsta ženska (gledano epiziotomije in raztrganine skupaj) oziroma vsaka dvajseta ženska (če štejemo zgolj epiziotimije).

Povedano nam da misliti, da se poškodbam presredka da ogniti. In to drži. Velik vpliv na to ima prav model vodenja poroda, ki ga izvaja posamezna porodnišnica. Razlike so predvsem v pojavnosti intervencije (torej pogostosti vmešavanja v porod ter njegovega pospeševanja brez prave medicinske indikacije) in pa o(ne)mogočanju gibanja ter porodnih položajev, ki zmanjšujejo potrebo po prerezu oz verjetnost raztrganine.

Tako prerez kot običajno tudi raztrganina nato zahtevata kirurško pomoč, torej šivanje, ki ga opravi ginekolog-porodničar. Celjenje spontanih raztrganin ponavadi poteka bolje kot v primeru prereza. V obeh primerih pa ženski na predelu presredka ostane brazgotina.

Vezano na brazgotine kot posledice porodne poškodbe (poleg epiziotomij in raztrganin sem sodijo še brazgotine po carskem rezu in namestitvi epidualne anastezije) se žal ne zavedamo, da z brazgotino ženski ne ostane samo na zunaj viden in morda zgolj estesko moteč spomin na porod. Z njo ostane tudi fizična, čustvena in energijska travma, ki ostane zakljenjena v brazgotini, dokler se le-te celostno ne obravnava. Tu pa večina žensk ostane v slepi ulici, saj uradna medicina z obravnavo in zdravljenjem brazgotine zaključi, ko ginekolog 6 tednov po porodu ugotovi, da se je fizično brazgotina zacelila in da je ženska od tu dalje lahko spet spolno aktivna. In če se morda takrat ali kasneje ženska potoži, da ima zaradi poškodbe in posledične brazgotine kakšne težave, je običajno odpravljena, da tako je pač normalno po takem posegu in da naj se sprijazni s svojo omejitvijo.

V svoji praksi kot telesna terapevtka, voditeljica priprav na porod, porodna in poporodna dula srečam res ogromno žensk, ki so utrpele katero od zgoraj naštetih poškodb, največkrat pa prav tu obravnavano poškodbo presredka. Mnogo njih se je na spremembo v telesu navadilo in ji, ne glede na to ali je bolj ali manj moteča, ne posveča posebne pozornosti. Čeprav bi bilo dobro, da bi jo. In s tem prispevkom želim osvetliti zakaj.

Naj začnem s tem, da se s prerezom presredka poškoduje vezivno tkivo (fascija). Po tem tkivu pa po celem telesu potekajo tudi poti meridijanov (kanali življenjske energije Qi).

V področju presredka se nahaja zelo pomemben meridijan. Gre za Ren meridijan, poznan tudi kot conception vessel (dobesedni prevod plovilo spočetja). Spočetje pa je je vezano na naš ženski vidik, torej na našo yin esenco oziroma našo spolno energijo kot najmočnejšo ustvarjalno energijo v nas.

Ren meridijan je torej yin meridijan. Združuje in nadzoruje vse YIN meridijane (med drugim na primer meridijana Levic in Mehurja).

Ren meridijan se začne prav v presredku, teče čez genitalije in po sprednji sredinski liniji telesa navzgor preko trebuha in prsi, kjer se nato dvigne na sprednjo linijo vratu in se konča pod spodnjo ustnico.

Ren meridijan med drugim hrani in krepi Yin, ureja in nadzoruje genitalne organe ter mehur in sečevod, spodbuja in ureja spuščanje Qi-ja pljuč in sprejemanje Qi-ja v ledvicah, spodbuja preoblikovanje, transport in izločanje telesnih tekočin, krepi fascije, vezivna tkiva in membrane, ki povezujejo organe v telesu, krepi delovanje prebavnih organov, gornji del vpliva na dihanje in srce, vrat in ščitnico.

Poleg Ren meridijana na področju presredka in genitalij poteka tudi meridijan Ledvic, ki je prav tako yin meridijan. Ta shranjuje našo Esenco, katera med drugim upravlja rast, razvoj in staranje telesa, upravlja z reprodukcijo in reproduktivnimi organi ter s spolnim zorenjem, uravnava našo sposobnost da razumemo naše lastne potenciale, daje globlji uvid v svoje bistvo, notranjo moč in življenjsko pot, uravnava našo voljo.

Iz napisanega lahko vidimo, da prerez presredka poseže direktno v pot obeh navedenih meridijanov, kar pomeni, da preseka pretok življenjske energije (Qi-ja) po njem. To pa seveda vpliva na delovanje naših organov in telesa. Za nas ženske je še posebej pomemben vpliv na našo ustvarjalnost in rodila, še zlasti, če si v prihodnje želimo roditi še kakšnega otroka.

Poleg tega energijskega vidika brazgotine, ki preko prekinjene poti omenjenih meridijanov zelo vpliva tudi na naše čustvovanje, bi izpostavila še dve stvari, ki sta običajno glede te poškodbe spregledani, ena od njih pa tudi ni kaj prav dosti znana.

Prva stvar je čustvena travma.

Na površini ob pogovoru morda ne bo zgledalo kaj dosti, toda iz izkušenj vam garantiram, popraskajte malo globlje pod površino in našli boste nikoli povedane zgodbe o razočaranju, neslišanosti, nemoči, žalosti, jezi, občutkih nezadostnosti, prikrajšanosti za naravno izkušnjo in prvo nemoteno dojenje in povezovanje z otrokom, občutkih nespoštovanja, ponižanja, celo zlorabe. Pa še bi lahko naštevala, kaj vse so mi ženske že povedale, ko smo se v poporodnem času ob procesu integracije porodne izkušnje dotaknile njihovih brazgotin. Še veliko več pa se razkrije skozi komunikacijo, kadar ženska s tako poškodbo pride k meni na celostno obravnavo brazgotine, ki vključuje tudi telesni tretma. Četudi se torej navzven ne zdi, je ob takih poškodbah vedno prisotna čustvena travma, čeprav morda tako potlačena, da se je niti ženska sama do obravnave ne zaveda.

Druga stvar pa so fizične posledice brazgotine.

Te so v primeru epiziotomije ali raztrganine presredka lahko v obliki pekočega občutka ali občutka zategovanja okoli presredka in vhoda v nožnico, zlasti v primeru penetracije in izločanja blata. Lahko pride tudi do bolj napetega predela okoli nožnice in anusa, manjše sproščenosti ob izločanju blata in urina,  urinske in fekalne inkontinence (zadrževanje urina in blata), do bolečin pri spolniem odnosu in/ali izločanju, manjše vzburjenosti in manjše vlažnosti med spolnim odnosom. Lahko vpliva tudi na pojavnost hemeroidov. Našteto vsekakor ni vse, kar lahko ženska zaznava kot posledico poškodbe.

Kar ponavadi ženske ne vedo, je pa precej problematično, je to, da je brazgotinsko tkivo, ki nastane na poškodovanem področju, živa stvar, in lahko preko fascialnega tkiva potuje po telesu in povzroča adhezije (zelo preprosto povedano – zlepi tkiva). Brazgotina na predelu presredka tako lahko povzroči adhezije na področju medeničnega dna, kar vpliva, da smo v tem delu bolj napete, da prihaja do nepojasnjenih bolečin v medenici, lahko tudi soprispeva ali poslabša težave z inkontinecno ali prolapsom maternice in mehurja. Izpostavila bi pa še adhezije okoli notranjega dela klitorisa (notranji del brecila, oba kraka in dve žlezi), ki niti tako majhen organ kot se zdi večini. Vse to vpliva na erektilno funkcijo klitorisa (torej sposobnost, da nabrekne) in delovanje obeh njegovih žlez, kar seveda vpliva na naš nivo vzburjenja in vlažnosti. S tem pa vpliva na kvaliteto našega spolnega življenja, za katerega vemo, da je zelo pomembna sestavina, ali pa vsaj začimba, partnerskega odnosa. Manj verjetno, pa vendar, se lahko zgodi tudi, da razraščeno brazgotinsko tkivo zlepi maternični vrat (verjetnost tega pojava je večja v primeru brazgotin po carskem rezu), kar prispeva k bolečim spolnim odnosom, lahko pa predstavlja tudi precejšnjo oviro pri naslednjem porodu.

Verjamem, da iz povedanega lahko ugotovimo, da niti prerez presredka niti raztrganina nista nedolžna stvar in da bi si v prvi vrsti preko načina vodenja poroda morali prizadevati, da do takih poškodb med porodom sploh ne bi prišlo. Na drugi strani pa tudi, da je žal tako, da je žensk s tako poškodbo veliko in da večina ostaja brez ustrezne podpore in obravnave, kjer bi se lahko zgodilo celostno zdravljenje brazgotine in njene zgodbe, skrite v njej.

Prav zato sem že pred časom razširila svojo terapevtsko prakso in se poleg celostne obravnave brazgotin po carskem rezu lotevam tudi celostne obravnave brazgotine po poškodbi presredka (epiziotomija ali raztrganina). To pa pomeni, da poleg poslušanja in čustvene integracije s pomočjo energijskih tehnik, izvajam tudi telesni tretma, ki je sestavljen iz različnih miofascijalnih in energijskih tehnik (med drugim tehnike sproščanja brazgotinskega tkiva MSTR, Bownove tehnike, energijskih telesnih procesov), kjer ročno sproščam brazgotinsko tkivo, tako z zunanje kot notranje strani.

Celotna obravnava je uokvirjena v širši kontekst, saj k svojemu delu vedno prinašam vsa svoja znanja in izkušnje, torej tudi s področja poroda in poporodnega obdobja, kar pripomore k večplastnemu razumevanju in predelovanju izkušnje.

Rezultati so zelo spodbudni.

Tule je nekaj zapažanj, ki mi jih poročajo zadovoljne stranke.

Poleg zmanjšanja ali odprave zategovanja oz pekočega občutka na področju presredka in nožnice, stranke opažajo bolj sproščene spolne odnose, lažje oziroma bolj sproščeno izločanje blata, večji občutek sproščenosti v medeničnem dnu, zlasti na predelu okoli brazgotine, zmanjšanje ali odprava bolečin v medenici (zlasti križnica), občutek, da je po telesu stekla energija (od spodaj navzgor), zmanjšanje ali odprava hemeroidov, manjša čustvena napetost glede pretekle porodne izkušnje in večja mirnost glede naslednje, celostno večje zadovoljstvo z občutkom v telesu.

Obravnavo brazgotine na tem tako zelo intimnem in občutljivem predelu se lotevam s še prav posebno skrbnostjo, spoštljivostjo in varovanjem intimnosti. Vsak dotik v zdravljenju bi že sam po sebi moral biti svet. To pa še posebej velja v primeru naših intimnih delov. Še toliko bolj, če so že utrpeli travmo.

Obravnave se zato lotevam z zavedanjem spredaj navedenega kot tudi tega, da je za vsako pravo zdravljenje najprej potreben občutek varnosti. Ta pa ni mogoč brez prehodnega občutka povezanosti. Zato v procesu strankam priporočam, da se ne hiti, pač pa, da slediva njenim občutkom, tako telesnim kot čustvenim. Zaradi tega delam tako, da pustim, da me vodi njeno telo ter njeni mentalni in čustveni odzivi. Z mano pa so ob tem, kot že zapisano,  poleg terapevtskega znanja tudi vsa znanja in izkušnje, ki jih imam s področja izvajanja obporodne podpore.

Upam, da je ta prispevek osvetlil obravnavano tematiko z novih zornih kotov, kot tudi, kako je še mogoče ozdraviti porodno poškodbo in z njo povezano travmo. Četudi šele več ali celo mnogo let po porodu.

Želim si, da bi za to možnost izvedelo čimveč žensk, saj ta praksa glede poškodb presredka še ni znana. So pa ženske, ki imajo težave zaradi tega, zelo vesele, da pridejo do informacije.

Za vsako deljenje tega prispevka bodo tako, po moji izkušnji, poleg mene hvaležne tudi vse ženske, ki bodo na ta način izvedele za moje delo, in bodo lahko deležne zdravljenja, ki je za njih še mogoče (in lahko bi rekla tudi nujno) onkraj tega, kar je dostopno v uradni medicini.

Končujem s toplim povabilom, da me kontaktirate na številko 031432668.


Več informacij o brazgotinah in njihovi obravnavi najdete tu.


Zapis se v delu, ki pojasnjuje potek in vpliv meridijanov, naslanja na informacije s spletne strani Društvo Modrina.

By Irena Jamšek Halas 23 Dec, 2022
Matrescenca se iz telesnega vidika začne v naših možganih. Spremembe v arhitekturi naših možganov v času nosečnosti in prvih tednov po porodu pripravljajo naš um in čustvovanje na izzive materinstva.
By Irena Jamšek Halas 05 Nov, 2022
Začetek matrescence vsako žensko zaznamuje s tem, da se razdeli na dva dela – na žensko, ki je bila doslej, in mamo, ki šele postaja. Toda tega se zaradi nepoznavanja matrescence ne zavedamo. Zato tudi ne razumemo, zakaj se v materinstvu ženske mnogokrat počutimo tako, kot se (med drugim tudi razklane v sebi), in mislimo, da smo edine, ki se počutimo tako. Matrescenca, kadar je ustrezno podprta, pa prinese prav raziskovanje in preobrazbo iz te razklanosti v ponovno celost.
By Irena Jamšek Halas 04 Nov, 2022

Poznam te, draga mama.

Sedela sem ob tebi, že več stokrat, v tvoji spalnici.

Poslušala sem tvojo zgodbo. Tisto, ki nikomur nikoli še ni bila povedana, in pričevala tvojim solzam in stiskam, ki so skozi njih tekle iz tebe.

Vidim te, draga mama.

Videla sem v tvojo dušo, že stokrat, ko sem opazovala tvoje oči, kako z velikim upanjem zrejo v oči tvojega dojenčka, za katerega si res želela narediti vse, da bi mu zagotovila varnost, dobro počutje in občutek ljubljenosti.

Videla sem trenutke, ko si se, kljub utrujenosti, neprespanosti in skrbem, ali delaš vse prav, uspela prepustiti in je med vama steklo nežno in ljubeče zlivanje vajinih duš, tako kot sta bila zlita v eno, ko si bila še noseča.

Videla pa sem tudi trenutke, ko si strahoma in skrivaj trepetala navznoter, ali in kako boš zmogla iti skozi to enormno nalogo, da si (sploh prve mesece in leta) z dušo in telesom fizično, psihično in energijsko dobesedno cel svet tvojega otroka, in se z večjo ali manjšo tesnobo spraševala, kaj se bo ta čas zgodilo s teboj, tvojimi sanjami in tvojim svetom, kot si ga poznala doslej.

Vidim te danes, še leta po teh prvih mesecih, ko se sprašuješ, zakaj je materinstvo tako težko in kdaj bo že prišel končno tisti čas “potem pa bo bolje”. Ko v ogledalu še vedno iščeš njo, ki si nekoč bila, ali pa tiste, ki jo vidiš v ogledalu, sploh zares ne poznaš, ne veš, kaj je njena resnica in kaj si zares želi. Veš samo to, da se ji tam notri že pošteno meša od vsega, kar se je zgrnilo nad njo, odkar je mama.

Resnično, draga mama, vidim te, in vem za vrtiljak, na katerem sediš znotraj sebe.

Slišim tvoje notranje krike naveličanosti, obupanosti, izčrpanosti in preplavljenosti s čustvi, ki jih prekrivaš s prikupnim nasmeškom in “potrudila se bom še malo bolj” samoprigovarjanjem, in ki jih tako, z velikim občutkom osamljenosti, samoutišaš še sama pred sabo.

Morda si mama že kar nekaj let, morda celo desetlje in več.

In še vedno v sebi nosiš vso krivdo, sram in jezo, ki si jih doživljala ali jih doživljaš vsakič, ko nisi znala ali ne znaš najti odgovora, da bi ob vsem, kar visi na tvoji to-do listi, pomirila ali zadovoljila svojega otroka, da bi uskladila delo in dom, uspela opraviti vsa gospodinjska opravila in biti zraven poleg ljubeče mame še ljubeča žena, hčerka, sestra, prijateljica.

Še vedno nosiš v sebi krivdo in sram, ko za hip pomisliš ali si celo izbereš, da daš prednost sebi in svojim potrebam, ter jezo, kadar tega zaradi materinstva ali tega, ker v njem nisi utrezno podprta, ne izbereš, pa točno veš ali čutiš, da bi si mogla reči da. In potem pokaš po šivih in se sramuješ svojih izpadov, ko ti, razumljivo ob vsej izčrpanosti, ne uspe, da se zadržiš skupaj.

Poznam te, draga mama. Poznam tvoj notranji svet, odkar si mama.

Zato vem, da je veliko zdravilo za tvojo dušo in srce (vsaj za začetek) to, da si slišana, videna in validirana v tem, kar čutiš.

Vem, težko je sedeti s tem, kar čutimo v sebi. Tega nas nihče ni učil. Prav nasprotno, rečeno nam je bilo, da se močne ženske znajo obvladati (beri potlačiti svoja čustva). Kero sranje (oprosti mojemu sočnemu izražanju). V resnici je naša moč ravno v tem, da znamo in zmoremo z milino in neobsojanjem sedeti s svojim notranjim svetom in po potrebi temu svetu tam zunaj dati ustrezen glas.

Iz izkušnje in prakse pa vem tudi to, da je za nas ženske veliko lažje sedeti s svojim vrtiljakom, če ob tem nekdo sedi ob tebi, te samo posluša in ti drži varen prostor, da lahko izraziš, kako ti je zares navznoter. V telesu, duši in srcu. Brez da bi te poskušal popraviti. Ker v resnici tudi ničesar ni za popraviti. Samo prisluhniti.

Kajti skozi to, ko ti je prisluhnjeno, končno zaslišiš sama sebe. In to je zdravilno.

To je začetek tvojega vračanja nazaj k sebi in odkrivanju, kdo si in kaj si izbiraš zdaj, ko si (tudi) mama.

Zato, draga mama, če začutiš, da je čas, da ti nekdo prisluhne in posedi s tabo da se boš končno lahko vrnila k sebi in našla svoje odgovore glede tega, kaj si želiš in potrebuješ, ter kako to zasledovati, te vabim, pokliči.

Posedim s tabo, prinesem s seboj še vse moje izkušnje in modrosti vseh žensk, ki so to pot že prehodile pred mano in jo delile z menoj, pa milino, zaupanje in varen prostor brez sodbe, in z vsem tem skupaj prisluhneva ženski v tebi, ki že predolgo (se ti ne zdi?) čaka, da skupaj s svojimi potrebami dobi prostor in podporo tudi tam zunaj. In da je končno videna in podprta v njeni matrescenci.

In, kot vedno, preden se poslovim - objem, draga mama.


Več o podpori v času materinstva, ki ti jo lahko nudim, najdeš tule.

By Irena Jamšek Halas 03 Nov, 2022
V tokratnem klepetu sva se s Kanito dotaknili vloge partnerja v času poroda, priprav nanj ter še zlasti poporodnega obdobja.
By Irena Jamšek Halas 22 Oct, 2022
V prvem klepetu z mano je ena od mamic, ki sem jim pomagala v času po porodu, podelila svojo izkušnjo s poporodno podporo ter me povabila, da predstavim sebe in svoje delo.
By Irena Jamšek Halas 21 Oct, 2022
Dojenčki potrebujejo dotik ravno toliko kot mamino mleko. Zato je masaža dojenčka za tvojega malega sončka veliko več kot zgolj cartanje. Kako jo ponuditi tako, da bo zanj/o čimbolj prijetna?
By Irena Jamšek Halas 22 Jan, 2022
Tvoje porodne izbire so stebri, na katerih sloni tvoja porodna izkušnja. Toda, preden postaviš te stebre, se je dobro vprašati, na kakšnih temeljih stojijo. Povedano drugače – da se boš lahko pripravila na porod, kot si ga sama želiš, je smiselno, da se najprej vprašaš zakaj si glede poroda želiš to, kar si želiš, in nato podvomiš v te razloge in jih raziščeš.
By Irena Jamšek Halas 23 May, 2021
Strah nas lahko navdahne in podpira pri tem, da krenemo k dejanjem in svoje šibkosti preobrazimo v našo moč. Če torej tvoje misli glede poroda spremlja strah, odpri skrinjo svojega notranjega uma, prisluhni svojim strahovom in jih razišči. Prinašajo ti darilo. Sporočajo ti, da je porodna izkušnja zate in tvojega otročka neznansko pomembna, in te vabijo k dejanjem, ki bodo zagotovila, da bo ta izkušnja za oba čimboljša.
By Irena Jamšek Halas 27 Apr, 2021
Rojstvo mame ni en sam trenutek, ko ti je tvoje dete prvič položeno na prsi, pač pa proces, prehod in preobrazba iz starega v nekaj novega, drugačnega. Je potovanje v osebnem razvoju, kjer se marsikaj spremeni, preobrazi, poslovi in odide, in kjer se rodi toliko novega, čudovitega in neprecenljivega, kar si prej niti v sanjah nisi mogla zamisliti, da obstaja. Ta transformacija je, z vsemi izzivi, ki lahko pridejo med njo na pot, ena najbolj intenzivnih preobrazb v življenju ženske in hkrati izkušnja, ki je lahko za večino sodobnih rojevajočih (se) mamic veliko bolj naporna in polna izzivov kot porod sam.
By Irena Jamšek Halas 09 Apr, 2021
Da, skozi izzive včasih začutim težo, in da, solze tečejo. Izgubim ravnotežje in včasih tudi orientacijo in fokus. Takrat se ne počutim prav pomladansko cvetoče, pač pa bolj kot kako megleno aprilsko jutro. Toda izbiram, da ne ostanem v megli. Izbiram, da prosim za Roko v oporo, da spet začutim tla pod nogami in se v polni moči spet postavim v ravnotežje in se nato skozi korake stabilnosti in večje jasnosti, kaj si želim, premaknem proti tistemu veličastnemu, kar še nisem vedela, da je zame sploh možno, da sem.
Show More
Share by: