HYPNOBIRTHING® – SAMO VESELE PORODNE ZGODBE, PROSIM :-)
- By Irena Jamšek Halas
- •
- 14 Apr, 2019
- •
Večino svojega življenja so ženske preko pripovedovanj, institucionalnega izobraževanja in medijev preplavljene z negativnimi sporočili in zgodbami o porodnih izkušnjah drugih žensk. Ko se takšne negativne zgodbe in sporočila glede poroda delijo naprej, pa se mnogokrat spregleduje dejstvo o tem, kaj take zgodbe v resnici prinašajo nosečnici in njenim porodnim zmožnostim. Mlade ženske in nosečnice danes potrebujejo predvsem vero in znanje o tem, kar jim je vrojeno, dano od narave. Potrebujejo, da se jim vrne modrost rojevanja in instinktivni porod. Celosten in preverjeno učinkovit odgovor na to, kako priklicati naravne porodne instinkte in porod doživeti mirno, udobnejše in pozitivno, prinaša metoda HypnoBirthing®.
Prihod dojenčka je ponavadi z veseljem pričakovan dogodek. In čeprav se
prihodu dojenčka z opremljanjem stanovanja, nakupovanjem in zbiranjem oblačil,
opreme in pripomočkov za nego dojenčka običajno posveti kar nekaj časa, pa ga
je ponavadi veliko manj namenjenega v resnici najpomembnejšemu delu otročkovega
prihoda. To je - porodu in počutju mame in dojenčka pri tem.
Mnogo nosečnic namreč o porodu začne zares razmišljati šele, ko se jim približuje porodniški dopust ali pa še celo kasneje. Kot da bi se prej nezavedno tej temi izogibale. Kajti občutki, ki spremljajo misel na porod, so nemalokrat vsaj kanček tesnobni. In ponavadi tudi hitro pometeni pod preprogo, češ, “saj bo”. A tako odrinjeni in nepredelani občutki ob tem žal zares ne izginejo, pač pa se samo neopazno ugnezdijo v naš notranji um, podzavest.
Težava je, da se v času poroda potem ta nevidno shranjena čustva in prepričanja zelo pogosto prej ali slej dvignejo na površje, preplavijo um in s tem tudi telo ter na ta način preusmerijo telesne fiziološke in psihološke procese. Tako se bolj ali manj verjetno prične klasična porodna zgodba, ki jo večina nosečnic “pozna” že bistveno dlje kot so noseče. Od malega, če smo pošteni.
Prav neverjetno je, da kljub temu, da takšni občutki, vezani na porod, niso niti dobrodošli niti porodu ugodni, takšna prepričanja vendarle vse prepogosto nosimo s seboj. Razlog za to pa ni kakšna posebna skrivnost. Večino svojega življenja so ženske namreč preko na primer pripovedovanj, institucionalnega izobraževanja in medijev preplavljene z negativnimi sporočili o porodnih izkušnjah drugih žensk. Tako ženske skozi čas osvojijo in ponotranjijo prepirčanje, da je porod povezan z doživljanjem izredne bolečine in trpljenja. Zaradi vsega tega imajo danes, vsaj v naši kulturi, sodobne ženske pred porodom strah, ki je brez primere v vsej zgodovini človeškega rojevanja.
Vprašanje, ki si poraja je, zakaj si ob tem, ko dejansko lahko govorimo že o neki vrsti kolektivnega strahu pred porodom, za povrh predajamo še naravnemu porodu nenaklonjeno dediščino travmatičnih porodnih izkustev? Komaj ženska sporoči veselo novico, že se zgrnejo nadnjo sorodnice, prijateljice ali celo nepoznane osebe, ki bi jim rade podelile njihove grozljive zgodbice in izkušnje glede rojevanja. In ko, iščoč informacije glede poroda, odprejo kakšno revijo ali berejo objave na socialnih medijih, ni nič kaj dosti bolje.
Ko se takšne negativne zgodbe in sporočila glede poroda delijo naprej, pa se mnogokrat spregleduje dejstvo o tem, kaj take zgodbe v resnici prinašajo nosečnici in njenim porodnim zmožnostim. Potem, ko smo bile tako ali tako že od malega programirane, da verjamemo v porod kot nelagodno izkušnjo, naša podzavest, ki nato usmerja naše telesne procese, res ne potrebuje dodatnega goriva za to, da porod razume kot nekaj, čemur bi se bilo najbolje ogniti.
Je kaj čudnega, če nato ta strah, ki se od malega nalaga v našem umu in telesu, nato povzroči, da telesa nosečnic, napojena z od strahu spodbujenimi stresnimi hormoni, postanejo napeta ? In da potem ta napetost ustvarja bolečino ter njihovim telesom preprečuje, da bi zlahka opravila to, kar naj bi po naravi stvari bila njihova povsem normalna fiziološka funkcija?
Rezultat je na koncu, žal, ravno to, česar so se ženske tako dolgo bale – boleč in čustveno naporen, dolg porod ali pa nepotrebni posegi med porodom (intervencija).
Ko pričakuje rojstvo otročka, je tako izziv sodobne nosečnice danes prav v tem, da ponovno spozna, da je porod naravna in normalna izkušnja tako za njo kot za njenega otročka. In da je njena maternica popolno zasnovana, da lahko takrat, ko je ženska ustrezno pripravljena in podprta ter globoko umirjena in tudi telesno sproščena, pripelje otročka na svet brez nevarnosti ali hude bolečine.
Ob tem sicer drži, da je medicinska intervencija pri porodu včasih res potrebna, in takrat smo lahko hvaležni, da nam je na voljo. A dejansko je neizogibno potrebna in nujna precej manj pogosto, kot pa je izvedena.
In vsekakor je prav, da tudi travmatične zgodbe posameznih mamic dobijo pravi naslov in pravega poslušalca, da se rane pozdravijo in da do takih zgodb ne bi več prihajalo. Vendar pa ob spredaj povedanem noseče mamice niso pravi naslov za to.
Da mamicam v pričakovanju in njihovim otročkom, našim vnukom in našim pravnukom ne bo odvzeto najbolj primarno naravno človeško izkustvo – naravno rojstvo, mlade ženske in nosečnice danes torej potrebujejo predvsem vero in znanje o tem, kar jim je vrojeno, dano od narave. Potrebujejo, da se jim vrne modrost rojevanja in instinktivni porod.
Ena od poti, kako se lahko začne ženskam vračat njihovo zaupanje v njihovo porodno sposobnost in moč, je tudi ta, da se jim podeli navdušujoče in opolnomočujoče porodne zgodbe. Ko se notranji um napaja s podobami lepih in navdihujočih porodnih zgodb, se v njem počasi rodi in zasidra tudi prepričanje, da je porod prav zares lepa, radostna in pozitivna izkušnja. Šele potem lahko porod tudi na telesni ravni postane nežnejša in udobnejša izkušnja.
Celosten in preverjeno učinkovit odgovor na to, kako priklicati naravne porodne instinkte in porod doživeti mirno, udobnejše in pozitivno, prinaša metoda HypnoBirthing®, ki je zdaj na voljo tudi pri nas. To je edinstven program priprave na porod, ki je v ZDA priznan že skoraj tri desetletja in je hkrati vodina metoda priprave na porod v številnih državah širom sveta. Ta program sproščenega obporodnega izobraževanja, podkrepljen s tehnikami samohipnoze, dihanja, vizualizacij in vodenega imaginiranja, žensko pripravlja na porodno izkušnjo in jo skoznjo vodi na miren in izredno lep način ter ji pri tem omogoča, da uporabi svoje naravne sposobnosti za varnejše, lažje in udobnejše porajanje.
Ob povedanem ne preseneča, da skozi tečaj priprave na porod po metodi HypnoBirthing® pari že takoj na začetku spoznajo, razumejo in osvojijo znano HypnoBirthing® geslo »Prosim, samo vesele porodne zgodbe… moj otročiček posluša :-)«.
Zapisano in prirejeno po gradivu za HypnoBirthing® izvajalce.
Več o metodi HypnoBirthing ter tečaju najdeš na tej povezavi https://www.mir-na.si/HypnoBirthing-te%C4%8Daj
Za brezplačen ogled online predavanj o porodu se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na.
Drugi zapisi iz serije HypnoBirthing®
HypnoBirthing®: Porod kot normalna, naravna in zdrava življenjska izkušnja
HypnoBirthing®, zdravilo proti bolečini in strahu pred porodom
HypnoBirthing® – samo vesele porodne zgodbe, prosim
Poznam te, draga mama.
Sedela sem ob tebi, že več stokrat, v tvoji spalnici.
Poslušala sem tvojo zgodbo. Tisto, ki nikomur nikoli še ni bila povedana, in pričevala tvojim solzam in stiskam, ki so skozi njih tekle iz tebe.
Vidim te, draga mama.
Videla sem v tvojo dušo, že stokrat, ko sem opazovala tvoje oči, kako z velikim upanjem zrejo v oči tvojega dojenčka, za katerega si res želela narediti vse, da bi mu zagotovila varnost, dobro počutje in občutek ljubljenosti.
Videla sem trenutke, ko si se, kljub utrujenosti, neprespanosti in skrbem, ali delaš vse prav, uspela prepustiti in je med vama steklo nežno in ljubeče zlivanje vajinih duš, tako kot sta bila zlita v eno, ko si bila še noseča.
Videla pa sem tudi trenutke, ko si strahoma in skrivaj trepetala navznoter, ali in kako boš zmogla iti skozi to enormno nalogo, da si (sploh prve mesece in leta) z dušo in telesom fizično, psihično in energijsko dobesedno cel svet tvojega otroka, in se z večjo ali manjšo tesnobo spraševala, kaj se bo ta čas zgodilo s teboj, tvojimi sanjami in tvojim svetom, kot si ga poznala doslej.
Vidim te danes, še leta po teh prvih mesecih, ko se sprašuješ, zakaj je materinstvo tako težko in kdaj bo že prišel končno tisti čas “potem pa bo bolje”. Ko v ogledalu še vedno iščeš njo, ki si nekoč bila, ali pa tiste, ki jo vidiš v ogledalu, sploh zares ne poznaš, ne veš, kaj je njena resnica in kaj si zares želi. Veš samo to, da se ji tam notri že pošteno meša od vsega, kar se je zgrnilo nad njo, odkar je mama.
Resnično, draga mama, vidim te, in vem za vrtiljak, na katerem sediš znotraj sebe.
Slišim tvoje notranje krike naveličanosti, obupanosti, izčrpanosti in preplavljenosti s čustvi, ki jih prekrivaš s prikupnim nasmeškom in “potrudila se bom še malo bolj” samoprigovarjanjem, in ki jih tako, z velikim občutkom osamljenosti, samoutišaš še sama pred sabo.
Morda si mama že kar nekaj let, morda celo desetlje in več.
In še vedno v sebi nosiš vso krivdo, sram in jezo, ki si jih doživljala ali jih doživljaš vsakič, ko nisi znala ali ne znaš najti odgovora, da bi ob vsem, kar visi na tvoji to-do listi, pomirila ali zadovoljila svojega otroka, da bi uskladila delo in dom, uspela opraviti vsa gospodinjska opravila in biti zraven poleg ljubeče mame še ljubeča žena, hčerka, sestra, prijateljica.
Še vedno nosiš v sebi krivdo in sram, ko za hip pomisliš ali si celo izbereš, da daš prednost sebi in svojim potrebam, ter jezo, kadar tega zaradi materinstva ali tega, ker v njem nisi utrezno podprta, ne izbereš, pa točno veš ali čutiš, da bi si mogla reči da. In potem pokaš po šivih in se sramuješ svojih izpadov, ko ti, razumljivo ob vsej izčrpanosti, ne uspe, da se zadržiš skupaj.
Poznam te, draga mama. Poznam tvoj notranji svet, odkar si mama.
Zato vem, da je veliko zdravilo za tvojo dušo in srce (vsaj za začetek) to, da si slišana, videna in validirana v tem, kar čutiš.
Vem, težko je sedeti s tem, kar čutimo v sebi. Tega nas nihče ni učil. Prav nasprotno, rečeno nam je bilo, da se močne ženske znajo obvladati (beri potlačiti svoja čustva). Kero sranje (oprosti mojemu sočnemu izražanju). V resnici je naša moč ravno v tem, da znamo in zmoremo z milino in neobsojanjem sedeti s svojim notranjim svetom in po potrebi temu svetu tam zunaj dati ustrezen glas.
Iz izkušnje in prakse pa vem tudi to, da je za nas ženske veliko lažje sedeti s svojim vrtiljakom, če ob tem nekdo sedi ob tebi, te samo posluša in ti drži varen prostor, da lahko izraziš, kako ti je zares navznoter. V telesu, duši in srcu. Brez da bi te poskušal popraviti. Ker v resnici tudi ničesar ni za popraviti. Samo prisluhniti.
Kajti skozi to, ko ti je prisluhnjeno, končno zaslišiš sama sebe. In to je zdravilno.
To je začetek tvojega vračanja nazaj k sebi in odkrivanju, kdo si in kaj si izbiraš zdaj, ko si (tudi) mama.
Zato, draga mama, če začutiš, da je čas, da ti nekdo prisluhne in posedi s tabo da se boš končno lahko vrnila k sebi in našla svoje odgovore glede tega, kaj si želiš in potrebuješ, ter kako to zasledovati, te vabim, pokliči.
Posedim s tabo, prinesem s seboj še vse moje izkušnje in modrosti vseh žensk, ki so to pot že prehodile pred mano in jo delile z menoj, pa milino, zaupanje in varen prostor brez sodbe, in z vsem tem skupaj prisluhneva ženski v tebi, ki že predolgo (se ti ne zdi?) čaka, da skupaj s svojimi potrebami dobi prostor in podporo tudi tam zunaj. In da je končno videna in podprta v njeni matrescenci.
In, kot vedno, preden se poslovim - objem, draga mama.
Več o podpori v času materinstva, ki ti jo lahko nudim, najdeš tule.
