PORODNA DULA – PODPORA BODOČEMU OČKU ALI TRETJE KOLO MED PORODOM?
- By Irena Jamšek Halas
- •
- 22 Mar, 2020
- •
Ob svetovnem tednu dul spoznajmo, kako je lahko dula v pomoč bodočemu očku in kaj lahko naredimo, da bo njena vloga v ravnotežju s pričakovanji obeh, mamice in očka.
Rojstvo otročka je zelo intimen dogodek. Kadar v pričakovanju tega dogodka
par razmišlja o podpori dule, se nemalokrat kot eden od pomislekov glede sodelovanja
z dulo pojavi tudi ta, ali dula ne bo morda nadomestila ali celo izključila
partnerja ali pa bi med porodom delovala vsiljivo. Mnogo partnerjev, pa tudi
nosečih mamic, tako skrbi, da bi bila dula med porodom kot nekakšno tretje kolo
ali pa da bi zasenčila vlogo partnerja. Vendar pa iz pripovedovanj parov, ki so
pri porodu imeli podporo porodne dule, lahko slišimo prav nasprotno.
Dobra dula se namreč zaveda, da je izkušnja rojstva izkušnja staršev in ne njena izkušnja. Dula je pri porodu zato, da podpira želje strašev in da paru pomaga ohranjati tako fizično in čustveno počutje, da porod skupaj doživita čimbolj pozitivno.
O podpori dule ponavadi najprej začnejo razmišljati noseče mamice, a niso vedno bodočki očki tisti, ki imajo pomisleke o sodelovanju dule pri porodu. Včasih je prav partner tisti, ki čuti, da bi bil pri porodu bolj sproščen, če bi takrat imel še dodatno podporo osebe, ki bi bila tam prav za njiju.
Če ima torej kateri izmed bodočih staršev pomisleke glede podpore porodne dule, je dobro, da se par o tem pogovori. Partnerja naj bosta iskrena glede svojih zadržkov. Morda si partner želi, da bi bil med porodom prav on glavna opora za mamico. In če ta razmišlja o duli, se partnerju morda zdi, da mu partnerka ne zaupa, da jo bo med porodom uspel dovolj dobro podpreti. Običajno tak pomislek sploh ne drži, a je vseeno za par zelo pomembno, da se o tem pogovori. In mnogo partnerjev nato po porodu ugotovi, da so bili v porod, pri katerem so imeli izkušeno strokovno podporo dule, precej bolj aktivno vključeni, kot pa bi bili, če te podpore ne bi imeli (ali pa kot so bili pri morebitnem predhodnem porodu, kjer podpore porodne dule niso imeli).
Porodna dula je lahko zelo dobra odločitev tudi takrat, ko se partner počuti neudobno ob misli, da bi bil prisoten pri porodu, še sploh sam. Dula v takem primeru mamici zagotavlja nepretrgano podporo, partner pa je lahko v porod vključen glede na svoje osebne zmožnosti.
Kot vidimo, dule pri porodu vsekakor niso samo podpora ženski, pač pa so v veliko oporo tudi partnerjem, tako da:
- vskočijo s svojo pomočjo, ko partner potrebuje krajši odmor (na primer, za kak prigrizek in toaleto). Porod je naporno delo – ne samo za žensko, pač pa tudi za osebe, ki jo med porodom podpirajo.
- kadar so zaprošene, ponudijo predloge glede tega, kaj bi lahko olajšalo ali pomagalo, da bi porod potekal bolj udobno, lažje in hitreje.
- ponudijo pomiritev in zagotovilo, da vse poteka v redu. Za partnerja je, še posebej če je pri porodu prisoten prvikrat, zelo pomirjujoče in spodbudno, da ima ob sebi nekoga, ki mu lahko da potrebne odgovore in ohrabrujoč nasmešek ter celotno dogajanje umesti v zanj razumljiv in pozitivno naravnan kontekst.
- zagotavlja informacije in objektivno razmišljanje, ko je potrebno razčistiti kakšno vprašanje ali pa sprejeti kakšno odločitev.
Takole pa lahko poskrbimo za čimbolj prijeten odnos med mamico, očkom in dulo.
1. Bodoča starša naj bosta med seboj iskrena in odprta glede tem, ki se nanašajo na porod in podporo dule. Pogovor je zelo pomemben, četudi se ne strinjata o vsem. Tudi starševstvo nam prinese izzive, pri reševanju katerih se ne strinjamo vedno z našim partnerjem.
2. Ko se par sreča z dulo na spoznavnem srečanju, je zaželjeno, da z njo razčistita to, kakšna so pričakovanja para do dule oziroma kaj si od dule želita oziroma kaj ne. Zelo je pomembno, da se v tem prvem srečanju vloga dule pri rojstvu njunega otročka jasno opredeli. Konec koncev gre tu za izkušnjo para in rojstvo njunega otročka, zato je pomembno, da so temelji odnosa z dulo postavljeni tako, da bo njena podpora zares lahko v čim večji meri doprinesla to, kar si želita bodoča starša.
3. Če partner med porodom opazi, da dula na določen način pomaga mamici (na primer, z masažo, podporo pri določenem položaju) in se partnerju zdi, da bi na tak način svoji partnerki lahko pomagal sam, lahko partner dulo prosi, da mu pokaže, kako lahko enako svoji partnerki pomaga sam.
4. Predvsem pa naj par nima nikakršnih zadržkov, da kadarkoli med porodom dulo prosi za trenutke zasebnosti in intime. Taki trenutki namreč pomagajo, da porod bolje napreduje. In ker dobra dula spoštuje potrebe para, ji taka prošnja ne bo niti namanj neprijetna.
Za konec pa še tole.
Ko se rojeva otrok, se skupaj z otročkom rojeva tako mamica, kot tudi očka. Tudi on gre tekom poroda čez celo paleto občutkov, dvomov in vprašanj. Da lahko tudi on čim bolj sproščeno doživi rojstvo svojega otroka in ob tem sproščeno in ljubeče podpira svojo partnerko, tudi sam potrebuje podporo. Na ta način se lažje znajde s svojimi občutki, hkrati pa se ob podpori dule tudi praktično izkaže lažje in še bolje. To seveda pozitivno vpliva na mamico – tako med kot tudi po porodu. In seveda mu je za tako podporo še toliko bolj hvaležna. Porod ob podpori dule tako za oba postane izkušnja, ki ju poveže še globlje. In ta poglobljena povezanost med partnerjema je res čudovita popotnica za družino, ki se je pravkar rodila.
Povzeto in prirejeno po študijskem gradivu Childbirth International – Birth Doula
Več prispevkov na temo priprav na porod najdeš tu.
Za brezplačen ogled online predavanj o porodu pa se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na.
Poznam te, draga mama.
Sedela sem ob tebi, že več stokrat, v tvoji spalnici.
Poslušala sem tvojo zgodbo. Tisto, ki nikomur nikoli še ni bila povedana, in pričevala tvojim solzam in stiskam, ki so skozi njih tekle iz tebe.
Vidim te, draga mama.
Videla sem v tvojo dušo, že stokrat, ko sem opazovala tvoje oči, kako z velikim upanjem zrejo v oči tvojega dojenčka, za katerega si res želela narediti vse, da bi mu zagotovila varnost, dobro počutje in občutek ljubljenosti.
Videla sem trenutke, ko si se, kljub utrujenosti, neprespanosti in skrbem, ali delaš vse prav, uspela prepustiti in je med vama steklo nežno in ljubeče zlivanje vajinih duš, tako kot sta bila zlita v eno, ko si bila še noseča.
Videla pa sem tudi trenutke, ko si strahoma in skrivaj trepetala navznoter, ali in kako boš zmogla iti skozi to enormno nalogo, da si (sploh prve mesece in leta) z dušo in telesom fizično, psihično in energijsko dobesedno cel svet tvojega otroka, in se z večjo ali manjšo tesnobo spraševala, kaj se bo ta čas zgodilo s teboj, tvojimi sanjami in tvojim svetom, kot si ga poznala doslej.
Vidim te danes, še leta po teh prvih mesecih, ko se sprašuješ, zakaj je materinstvo tako težko in kdaj bo že prišel končno tisti čas “potem pa bo bolje”. Ko v ogledalu še vedno iščeš njo, ki si nekoč bila, ali pa tiste, ki jo vidiš v ogledalu, sploh zares ne poznaš, ne veš, kaj je njena resnica in kaj si zares želi. Veš samo to, da se ji tam notri že pošteno meša od vsega, kar se je zgrnilo nad njo, odkar je mama.
Resnično, draga mama, vidim te, in vem za vrtiljak, na katerem sediš znotraj sebe.
Slišim tvoje notranje krike naveličanosti, obupanosti, izčrpanosti in preplavljenosti s čustvi, ki jih prekrivaš s prikupnim nasmeškom in “potrudila se bom še malo bolj” samoprigovarjanjem, in ki jih tako, z velikim občutkom osamljenosti, samoutišaš še sama pred sabo.
Morda si mama že kar nekaj let, morda celo desetlje in več.
In še vedno v sebi nosiš vso krivdo, sram in jezo, ki si jih doživljala ali jih doživljaš vsakič, ko nisi znala ali ne znaš najti odgovora, da bi ob vsem, kar visi na tvoji to-do listi, pomirila ali zadovoljila svojega otroka, da bi uskladila delo in dom, uspela opraviti vsa gospodinjska opravila in biti zraven poleg ljubeče mame še ljubeča žena, hčerka, sestra, prijateljica.
Še vedno nosiš v sebi krivdo in sram, ko za hip pomisliš ali si celo izbereš, da daš prednost sebi in svojim potrebam, ter jezo, kadar tega zaradi materinstva ali tega, ker v njem nisi utrezno podprta, ne izbereš, pa točno veš ali čutiš, da bi si mogla reči da. In potem pokaš po šivih in se sramuješ svojih izpadov, ko ti, razumljivo ob vsej izčrpanosti, ne uspe, da se zadržiš skupaj.
Poznam te, draga mama. Poznam tvoj notranji svet, odkar si mama.
Zato vem, da je veliko zdravilo za tvojo dušo in srce (vsaj za začetek) to, da si slišana, videna in validirana v tem, kar čutiš.
Vem, težko je sedeti s tem, kar čutimo v sebi. Tega nas nihče ni učil. Prav nasprotno, rečeno nam je bilo, da se močne ženske znajo obvladati (beri potlačiti svoja čustva). Kero sranje (oprosti mojemu sočnemu izražanju). V resnici je naša moč ravno v tem, da znamo in zmoremo z milino in neobsojanjem sedeti s svojim notranjim svetom in po potrebi temu svetu tam zunaj dati ustrezen glas.
Iz izkušnje in prakse pa vem tudi to, da je za nas ženske veliko lažje sedeti s svojim vrtiljakom, če ob tem nekdo sedi ob tebi, te samo posluša in ti drži varen prostor, da lahko izraziš, kako ti je zares navznoter. V telesu, duši in srcu. Brez da bi te poskušal popraviti. Ker v resnici tudi ničesar ni za popraviti. Samo prisluhniti.
Kajti skozi to, ko ti je prisluhnjeno, končno zaslišiš sama sebe. In to je zdravilno.
To je začetek tvojega vračanja nazaj k sebi in odkrivanju, kdo si in kaj si izbiraš zdaj, ko si (tudi) mama.
Zato, draga mama, če začutiš, da je čas, da ti nekdo prisluhne in posedi s tabo da se boš končno lahko vrnila k sebi in našla svoje odgovore glede tega, kaj si želiš in potrebuješ, ter kako to zasledovati, te vabim, pokliči.
Posedim s tabo, prinesem s seboj še vse moje izkušnje in modrosti vseh žensk, ki so to pot že prehodile pred mano in jo delile z menoj, pa milino, zaupanje in varen prostor brez sodbe, in z vsem tem skupaj prisluhneva ženski v tebi, ki že predolgo (se ti ne zdi?) čaka, da skupaj s svojimi potrebami dobi prostor in podporo tudi tam zunaj. In da je končno videna in podprta v njeni matrescenci.
In, kot vedno, preden se poslovim - objem, draga mama.
Več o podpori v času materinstva, ki ti jo lahko nudim, najdeš tule.
