Blog Post

KAJ V TVOJEM ŽIVLJENJU DOSLEJ TE JE PRIPRAVILO NA POROD IN ČAS PO NJEM?

  • By Irena Jamšek Halas
  • 18 Dec, 2020

V današnjem sodobnem svetu nas praktično nič ne pripravi na izkušnjo nosečnosti, poroda in časa po porodu. V svetu, ki deluje po maskuliniziranih principih, kjer sta znanost in medicina zavzela nekaj tako naravnega kot so porod, dojenje in nega dojenčka, številne ženske pa prvič v življenju držijo dojenčka v rokah in spoznavajo dojenje in nego dojenčka, šele ko same rodijo, je res zelo malo žensk, ki bi bile zares pripravljene na to potovanje še preden se vkrcajo na ladjo materinstva.

Morda si res dolgo čakala, da pod tvojim srcem začne rasti novo življenje. Morda pa sta s partnerjem komaj dobro pomislila na to in se je že zgodilo. Kakorkoli, če tole bereš, potem sedaj v tvojem trebuščku najverjetneje utripa mali srček.

Zato se sprašujem, ali v teh mesecih, ko tvoje telo spreminja obliko, ti pa se vsak dan počutiš malo manj podobna sebi, razmišljaš o porodu in času, ko bo malo dete že s teboj? Si se že kdaj vprašala, kakšen porod si želiš? In kaj je potrebno, da si zagotoviš pogoje za tak porod? Kaj pričakuješ za čas po porodu? Kako bodo izgledali tvoji dnevi (in noči)? In morda najpomembnejše vprašanje od vseh - kaj v tvojem življenju doslej te je pripravljalo na porod in čas po porodu?

Nekaj let že sedaj spremljam ženske, ko potujejo skozi Rojstvo - nosečnost, porod in prve mesece po porodu. In lahko rečem, da je naslednje še kako resnično. V današnjem sodobnem svetu nas praktično nič ne pripravi na to izkušnjo. V svetu, ki deluje po maskuliniziranih principih, kjer sta znanost in medicina zavzela nekaj tako naravnega kot so porod, dojenje in nega dojenčka, številne ženske pa prvič v življenju držijo dojenčka v rokah in spoznavajo dojenje in nego dojenčka, šele ko same rodijo (pa še to ponavadi preko knjig in interneta), je res zelo malo žensk, ki bi bile zares pripravljene na to potovanje še preden se vkrcajo na ladjo materinstva.

Kajti nihče nam PREJ ne pove, kaj se z nami zares dogaja med nosečnostjo in porodom in kaj takrat po našem biološkem dizajnu potrebujemo me in naš rojevajoči se otročiček.  Prav tako nam nihče ne pove, kaj po tem dizajnu zares potrebujemo v času po porodu. Kakor tudi ne, kaj po svojem evolucijskem dizajnu potrebuje novorojenček. In ker tega ne vemo, v tem času ostajamo brez pravih modrosti in brez prave podpore.

Namesto, da bi v šolah obstajal cel predmet iz tega (pa ne samo za deklice), nas običajno skoraj nevedne med nosečnostjo opremijo z nekaj navodili, kaj lahko počnemo in kaj ne. Pošiljajo nas na preglede, kjer smo pogosto deležne napotkov in komentarjev, ki nas vse prevečkrat spravijo v skrb, morda celo strah, za naše zdravje in dobrobit otročka ali pa v občutek, da je za nas potrebno poskrbeti, ker naše telo pač nekaj ne dela dovolj dobro. Zmedene guglamo po internetu in malo tu, malo tam nabiramo informacije o vozičkih (in kar je tega), pa morda tudi kaj o porodu. Mogoče celo preberemo kakšno knjigo. Ponavadi, seveda, z glavno mislijo in misijo, kako se ogniti neprijetnostim poroda (o katerih pa so nam res pravili že odkar pomnimo).  

Potem nas okoli 40-ega tedna nosečnosti pošljejo v porodno sobo (če imamo srečo celo z lastnimi valovi), nas priključijo na naprave, obdelajo z medicinskimi substancami in nam diktirajo, kaj in kdaj naj počnemo nekaj, kar nam sploh ne paše ali pa nam vsaj ni prijetno, hkrati pa nam odrekajo praktično vse, kar čutimo, da bi nam takrat dejansko ustrezalo in olajšalo ta neverjeten podvig. 

In potem nam po porodu, ko niti slučajno še nismo prišle k sebi ne telesno ne čustveno, na prsi - če tehtnica po prvih nekaj podojih ni zadovoljna - nalepijo silikonske nastavke ali pa nas uvedejo v pripravo adaptiranega mleka in nas pošljejo domov, tehtat našega dojenčka. Z napotkom, da naj le imamo pripravljeno zalogo adaptiranega mleka. Ker če bo tehtnica pokazala premalo, ni druge, kot da se doda še slednje. Kako dojiti, nam praktično ne pokažejo, povejo pa nam, da se ne smemo pustit izčrpat s pretiranim dojenjem (saj vendar nismo duda) in da je treba dojenčku čimprej vpeljat urnik. Za dojenje, spanje in tako dalje. Da naj kar vztrajno pristavljamo, pa bo. Da je normalno, da dojenje na začetku malo boli, ampak, da bo minilo. 

Na obiskih, ki sledijo, se nato vsa pozornost fokusira na dojenčka, ob pogledu na naša upadla lica in podočnjake pa, z jokajočim dojenčkom v eni roki in čajem za goste v drugi, poslušamo, da saj bo najhujše kmalu minilo in da moramo vendarle biti vesele in nasmejane - zdaj, ko imamo tega prečudovitega otročička v zibki.  

In po vsem tem končno zaslišimo -  čestitam, postala si mamica. In takrat bi mnogokrat najraje zajokale. Pa ne (samo) od sreče.

Če pričakuješ prvič, vem, da težko verjameš zgoraj napisanemu.

Vem, niso vse zgodbe točno take in tako hude. A mnogo jih je še veliko hujših. To vem, ker sem se jih naposlušala na stotine - od žensk, ki so me našle potem, ko so sklenile, da je bilo takega potovanja dovolj. In kar me ob tem boli, je to, da niti slučajno ne bi te zgodbe rabile biti take. To vem, ker sem sama izkusila tudi  drugačne zgodbe. Kot mama in kot obporodna spremljevalka tistih žensk, ki so me našle v takem času, kot si sedaj ti. S srčkom v trebuščku.

Veš, moje poslanstvo ni, da te strašim. Prav nasprotno. Moja največja želja kot ženska, ki deli materinskih modrosti in podporo ženskam, je, da se take težke zgodbe ne pišejo več. Da se ženske v tem času obravnava še posebej sveto in spoštljivo. Kajti slednje v praksi niti slučajno ni samoumevno.

Rojstvo je izkušnja, ki zato, da se zgodi čimbolj izpolnjujoče, mirno in nežno, od nas, žensk, terja, da spustimo iz glave vse, kar smo poznale doslej. Da stopimo iz moške energije produktivnosti, fokusiranja na cilj, načrtovanja, merjenja, analiziranja in doseganja začrtanih rezultatov. Da spustimo nadzor. Da nehamo iskat rešitve v knjigah in znanosti. Da pridemo v stik s svojo ženstvenostjo. Da sprejmemo zavedanje, da ni mišljeno, da bi ženska skozi tako izkušnjo potovala sama, brez podpore. Da zaupamo vase in v svoje telo. Da prepustimo, da se Življenje in Rojstvo zgodita skozi nas.

Ta premik se začne s spremembo znotraj nas. Spremembo v toku naših misli in prepričanj v notranjem umu (pomaga pa, da tudi v glavi partnerja).

Zato, draga mamica in očka v pričakovanju, vama povem, da je pred vama kar nekaj odločitev in kar nekaj poti, po katerih bodo potovale vajine misli. In te bodo pomembno zaznamovale, kako boš ti, noseča mamica, izkusila nosečnost, porod in prve mesece materinstva.

Mnogo žensk ob teh besedah zamahne z roko, neumnost, na to nimaš nobenega vpliva. Vendar je že taka misel v resnici odločitev, ki te je odpeljala po popolnoma drugačni poti, kot bi se lahko odvila pred tabo, če bi izbrala drugačno misel.

Naše misli ustvarjajo našo realnost. In to velja tudi za zgodbo o Rojstvu. 

Zato te vprašam ponovno, česa te je življenje doslej naučilo, kar te bo podprlo skozi nosečnost, porod in prve mesece po porodu? Tako, da boš skozi nosečnost pomirjena in v resnično veselem pričakovanju? Tako, da boš porod doživela kot izpolnjujočo izkušnjo in pomirjeno, ne glede na to, po kateri poti bo zavil porod? Tako da boš po porodu ob izzivih materinstva ostajala mirna in z zaupanjem vase?

K sreči modrosti rojevanja ter rojstvu podporna miselnost in veščine niso izgubljene. Sama sem neznansko hvaležna, da so me dosegle pravi čas. In številne mamice, katerim mi je bilo dano, da sem jih spremljala in jim predala to, kar sem prejela sama, prav tako.

Odločitev, katero pot boš izbrala, je tvoja.

Če čutiš, da bi me rada spoznala, mi pomahaj.

Čakam te z zakladnico nenehno bogatejših modrosti in spretnosti.

Tu sem zate.

Da ti čestitam za tvoj prvi korak k temu, da začneš prebujat svojo naravno ženstvenost in zaupanje vase, ki ju boš potrebovala na svoji poti postajanja nove tebe, Mame.

In da te nato, počaščena, da sem povabljena, na tej poti spremljam, kakor in kolikor me boš potrebovala. Pa četudi samo za nasmeh potrditve, spodbudno besedo ali opogumljajoči objem.

Z ljubečnostjo,

Irena


Več o tem, kako te lahko podprem v času nosečnosti, poroda in po njem, najdeš tu https://www.mir-na.si/obporodna_podpora


Za brezplačen ogled online predavanj o porodu se lahko prijaviš tu https://www.mir-na.si/delavnice_tecaji_mir_na.


Povezane vsebine

HypnoBirthing® : Rojstvo je praznik novega življenja in družine z zelo pomembno vlogo staršev v pričakovanju

HypnoBirthing®: Porod kot normalna, naravna in zdrava življenjska izkušnja

HypnoBirthing® - porod brez strahu: priprave na porod po metodi, ki vrača zaupanje v žensko porodno moč

HypnoBirthing®, zdravilo proti bolečini in strahu pred porodom

HypnoBirthing® – samo vesele porodne zgodbe, prosim

HypnoBirthing ® : Porod je tak, kot ga določi um

HypnoBirthing® : Zaupanje v porod je lahko krhka stvar

HypnoBirthing® : Zbogom porodna nočna mora, izbrala sem mirne valove rojevanja



By Irena Jamšek Halas 23 Dec, 2022
Matrescenca se iz telesnega vidika začne v naših možganih. Spremembe v arhitekturi naših možganov v času nosečnosti in prvih tednov po porodu pripravljajo naš um in čustvovanje na izzive materinstva.
By Irena Jamšek Halas 05 Nov, 2022
Začetek matrescence vsako žensko zaznamuje s tem, da se razdeli na dva dela – na žensko, ki je bila doslej, in mamo, ki šele postaja. Toda tega se zaradi nepoznavanja matrescence ne zavedamo. Zato tudi ne razumemo, zakaj se v materinstvu ženske mnogokrat počutimo tako, kot se (med drugim tudi razklane v sebi), in mislimo, da smo edine, ki se počutimo tako. Matrescenca, kadar je ustrezno podprta, pa prinese prav raziskovanje in preobrazbo iz te razklanosti v ponovno celost.
By Irena Jamšek Halas 04 Nov, 2022

Poznam te, draga mama.

Sedela sem ob tebi, že več stokrat, v tvoji spalnici.

Poslušala sem tvojo zgodbo. Tisto, ki nikomur nikoli še ni bila povedana, in pričevala tvojim solzam in stiskam, ki so skozi njih tekle iz tebe.

Vidim te, draga mama.

Videla sem v tvojo dušo, že stokrat, ko sem opazovala tvoje oči, kako z velikim upanjem zrejo v oči tvojega dojenčka, za katerega si res želela narediti vse, da bi mu zagotovila varnost, dobro počutje in občutek ljubljenosti.

Videla sem trenutke, ko si se, kljub utrujenosti, neprespanosti in skrbem, ali delaš vse prav, uspela prepustiti in je med vama steklo nežno in ljubeče zlivanje vajinih duš, tako kot sta bila zlita v eno, ko si bila še noseča.

Videla pa sem tudi trenutke, ko si strahoma in skrivaj trepetala navznoter, ali in kako boš zmogla iti skozi to enormno nalogo, da si (sploh prve mesece in leta) z dušo in telesom fizično, psihično in energijsko dobesedno cel svet tvojega otroka, in se z večjo ali manjšo tesnobo spraševala, kaj se bo ta čas zgodilo s teboj, tvojimi sanjami in tvojim svetom, kot si ga poznala doslej.

Vidim te danes, še leta po teh prvih mesecih, ko se sprašuješ, zakaj je materinstvo tako težko in kdaj bo že prišel končno tisti čas “potem pa bo bolje”. Ko v ogledalu še vedno iščeš njo, ki si nekoč bila, ali pa tiste, ki jo vidiš v ogledalu, sploh zares ne poznaš, ne veš, kaj je njena resnica in kaj si zares želi. Veš samo to, da se ji tam notri že pošteno meša od vsega, kar se je zgrnilo nad njo, odkar je mama.

Resnično, draga mama, vidim te, in vem za vrtiljak, na katerem sediš znotraj sebe.

Slišim tvoje notranje krike naveličanosti, obupanosti, izčrpanosti in preplavljenosti s čustvi, ki jih prekrivaš s prikupnim nasmeškom in “potrudila se bom še malo bolj” samoprigovarjanjem, in ki jih tako, z velikim občutkom osamljenosti, samoutišaš še sama pred sabo.

Morda si mama že kar nekaj let, morda celo desetlje in več.

In še vedno v sebi nosiš vso krivdo, sram in jezo, ki si jih doživljala ali jih doživljaš vsakič, ko nisi znala ali ne znaš najti odgovora, da bi ob vsem, kar visi na tvoji to-do listi, pomirila ali zadovoljila svojega otroka, da bi uskladila delo in dom, uspela opraviti vsa gospodinjska opravila in biti zraven poleg ljubeče mame še ljubeča žena, hčerka, sestra, prijateljica.

Še vedno nosiš v sebi krivdo in sram, ko za hip pomisliš ali si celo izbereš, da daš prednost sebi in svojim potrebam, ter jezo, kadar tega zaradi materinstva ali tega, ker v njem nisi utrezno podprta, ne izbereš, pa točno veš ali čutiš, da bi si mogla reči da. In potem pokaš po šivih in se sramuješ svojih izpadov, ko ti, razumljivo ob vsej izčrpanosti, ne uspe, da se zadržiš skupaj.

Poznam te, draga mama. Poznam tvoj notranji svet, odkar si mama.

Zato vem, da je veliko zdravilo za tvojo dušo in srce (vsaj za začetek) to, da si slišana, videna in validirana v tem, kar čutiš.

Vem, težko je sedeti s tem, kar čutimo v sebi. Tega nas nihče ni učil. Prav nasprotno, rečeno nam je bilo, da se močne ženske znajo obvladati (beri potlačiti svoja čustva). Kero sranje (oprosti mojemu sočnemu izražanju). V resnici je naša moč ravno v tem, da znamo in zmoremo z milino in neobsojanjem sedeti s svojim notranjim svetom in po potrebi temu svetu tam zunaj dati ustrezen glas.

Iz izkušnje in prakse pa vem tudi to, da je za nas ženske veliko lažje sedeti s svojim vrtiljakom, če ob tem nekdo sedi ob tebi, te samo posluša in ti drži varen prostor, da lahko izraziš, kako ti je zares navznoter. V telesu, duši in srcu. Brez da bi te poskušal popraviti. Ker v resnici tudi ničesar ni za popraviti. Samo prisluhniti.

Kajti skozi to, ko ti je prisluhnjeno, končno zaslišiš sama sebe. In to je zdravilno.

To je začetek tvojega vračanja nazaj k sebi in odkrivanju, kdo si in kaj si izbiraš zdaj, ko si (tudi) mama.

Zato, draga mama, če začutiš, da je čas, da ti nekdo prisluhne in posedi s tabo da se boš končno lahko vrnila k sebi in našla svoje odgovore glede tega, kaj si želiš in potrebuješ, ter kako to zasledovati, te vabim, pokliči.

Posedim s tabo, prinesem s seboj še vse moje izkušnje in modrosti vseh žensk, ki so to pot že prehodile pred mano in jo delile z menoj, pa milino, zaupanje in varen prostor brez sodbe, in z vsem tem skupaj prisluhneva ženski v tebi, ki že predolgo (se ti ne zdi?) čaka, da skupaj s svojimi potrebami dobi prostor in podporo tudi tam zunaj. In da je končno videna in podprta v njeni matrescenci.

In, kot vedno, preden se poslovim - objem, draga mama.


Več o podpori v času materinstva, ki ti jo lahko nudim, najdeš tule.

By Irena Jamšek Halas 03 Nov, 2022
V tokratnem klepetu sva se s Kanito dotaknili vloge partnerja v času poroda, priprav nanj ter še zlasti poporodnega obdobja.
By Irena Jamšek Halas 03 Nov, 2022
Prerez presredka je najbolj pogosta porodna poškodba, ki za sabo pusti brazgotino in njen večplasten vpliv na naše celostno počutje. Več o tem ter zakaj in kako nadaljevati zdravljenje (sproščanje) brazgotine od tam, kjer nas uradna medicina pusti v slepi ulici, najdete v tem prispevku.
By Irena Jamšek Halas 22 Oct, 2022
V prvem klepetu z mano je ena od mamic, ki sem jim pomagala v času po porodu, podelila svojo izkušnjo s poporodno podporo ter me povabila, da predstavim sebe in svoje delo.
By Irena Jamšek Halas 21 Oct, 2022
Dojenčki potrebujejo dotik ravno toliko kot mamino mleko. Zato je masaža dojenčka za tvojega malega sončka veliko več kot zgolj cartanje. Kako jo ponuditi tako, da bo zanj/o čimbolj prijetna?
By Irena Jamšek Halas 22 Jan, 2022
Tvoje porodne izbire so stebri, na katerih sloni tvoja porodna izkušnja. Toda, preden postaviš te stebre, se je dobro vprašati, na kakšnih temeljih stojijo. Povedano drugače – da se boš lahko pripravila na porod, kot si ga sama želiš, je smiselno, da se najprej vprašaš zakaj si glede poroda želiš to, kar si želiš, in nato podvomiš v te razloge in jih raziščeš.
By Irena Jamšek Halas 23 May, 2021
Strah nas lahko navdahne in podpira pri tem, da krenemo k dejanjem in svoje šibkosti preobrazimo v našo moč. Če torej tvoje misli glede poroda spremlja strah, odpri skrinjo svojega notranjega uma, prisluhni svojim strahovom in jih razišči. Prinašajo ti darilo. Sporočajo ti, da je porodna izkušnja zate in tvojega otročka neznansko pomembna, in te vabijo k dejanjem, ki bodo zagotovila, da bo ta izkušnja za oba čimboljša.
By Irena Jamšek Halas 27 Apr, 2021
Rojstvo mame ni en sam trenutek, ko ti je tvoje dete prvič položeno na prsi, pač pa proces, prehod in preobrazba iz starega v nekaj novega, drugačnega. Je potovanje v osebnem razvoju, kjer se marsikaj spremeni, preobrazi, poslovi in odide, in kjer se rodi toliko novega, čudovitega in neprecenljivega, kar si prej niti v sanjah nisi mogla zamisliti, da obstaja. Ta transformacija je, z vsemi izzivi, ki lahko pridejo med njo na pot, ena najbolj intenzivnih preobrazb v življenju ženske in hkrati izkušnja, ki je lahko za večino sodobnih rojevajočih (se) mamic veliko bolj naporna in polna izzivov kot porod sam.
Show More
Share by: